Kako ustvarjalci in ustvarjalke doživljajo stanje knjižnih izdaj na trgu, kakšni so pogoji za ustvarjanje zvrsti in ali poeziji upada priljubljenost je le nekaj vprašanj, na katera so med 20. in 23. majem iskali odgovore na festivalu bralne kulture Prepišno uredništvo.
Na 12. izdaji festivala s podnaslovom Prizme poezije je bila osrednja tema poezija, o kateri so pesniki in pesnice med drugim spregovorili tudi v seriji kratkih predavanj.
Slovenski literarni prostor se lahko pohvali z velikim številom kakovostnih pesnic in pesnikov, nekateri bi celo rekli, da smo narod poezije.
-
Namen festivala je bil širiti naklonjenost do pesmi, do branja in pošiljanja v svet. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
-
Na festivalskih dogodkih so o poeziji spregovorili pesniki in pesnice, bralke in bralci ter prevajalke in prevajalci, ki so se predstavili tudi v seriji kratkih predavanj. Foto: Daniel Novakovič/STA
Pisanja poezije se ne da poučevati
O omenjenih temah so povabljeni pesniki razpravljali v okviru kratkih predavanj. Na festivalu smo prisluhnili branju iz prvencev, uživali v pesniško obarvanih glasbenih nastopih in doživeli posebno edicijo Poezije na podlago. Ta je prinesla predvajanje posnetkov branj pesnic in pesnikov, zbranih na starih vinilnih ploščah iz arhiva Gregorja Podlogarja. Na delavnici se je bilo mogoče preizkusiti tudi v pisanju lastne poezije.
"Vsaka pesniška delavnica se mora najbrž začeti s pridržkom - pisanja poezije se ne da poučevati, vsaj ne na tak način, kot poučujemo večino drugega," je zapisal Jernej Županič, ki je vodil delavnice. Kot je pojasnil, zato na delavnicah, niso poskušali začrtati nedvoumnih pravil za dobro pisanje niti ne postaviti sistema konstrukcije idealne pesmi. Namesto tega so si na podlagi pesmi, ki so jih poslali udeleženci, ogledali nekaj izbranih vidikov poezije in njenega pisanja ter komentirali in preizkusili nekaj alternativnih pristopov.
Datum: 24. maj 2024
Čas branja: 2 min
