Skoči do osrednje vsebine

Avtor: Tea Knaflič

Datum: 5. oktober 2019

Čas branja: 5 min

Jaslice si lahko čez vse leto ogledamo v Muzeju jaslic Brezje, ki je imel letos že več kot dvajset tisoč obiskovalcev. Je član skupnosti muzejev Slovenije in se lahko pohvali z bogato zbirko jaslic z vsega sveta. Ta obsega več kot 450 jaslic iz 60 držav. Muzejska zbirka ponuja pravi geografski sprehod po svetu.

Božični čas je nekaj posebnega. Zazremo se vase in uživamo v družbi družine in ožjih prijateljev. Naglica, s katero se nenehno soočamo, se vsaj navidezno ustavi. To je čas miru. V tem času v Sloveniji postavimo božično drevo in jaslice, iz slovenskih kuhinj pa zadiši po dobri domači hrani. Božične jaslice, ki so v slovenskih domovih zelo pogoste, se postavijo že nekoliko prej in mnogi jim namenjajo veliko pozornosti. Najbolj tipične slovenske jaslice so bile včasih kotne jaslice, postavljene v Bogkovem kotu domače hiše. Danes pa so najbolj razširjene plastične jaslice, ki jih ljudje še vedno postavljajo v kot, na mizo ali pod božično jelko. Moderne slovenske jaslice so lahko izdelane tudi iz modelirne fimo mase, blaga, kamnov ali gline.

Nastanek muzeja

Zbirka jaslic na Brezjah se povečuje že od leta 1990, ko je jaslice začel zbirati pater Leopold Grčar. Obnova prostora, kjer je danes muzej, se je začela leta 2014 v nekdanjem pomožnem gospodarskem poslopju, samostanskem hlevu. Muzej jaslic Brezje je bil odprt decembra 2016, zbirka pa se stalno povečuje.

Ljudje, ki so izvedeli zanj, so začeli prinašati jaslice na Brezje iz vse Slovenije. Zbirko so povečevali tudi misijonarji, ki so prinesli jaslice iz vseh delov sveta.

Od nastanka muzeja naprej so našli in obogatili zbirko z neverjetnimi najdbami slovenskih jaslic. Veliko so jih skrbno restavrirali in rešili pred uničenjem. Muzeju in zbirki jaslic posveča vso skrb dr. p. Robert Bahčič.

Etnografski muzej je jaslice lani junija vpisal v register kulturne dediščine. Jaslice tako niso pomembne samo kot prikaz Jezusovega rojstva, temveč tudi kot umetniško delo ljudi iz posameznih pokrajin. V načinu njihove izdelave in po uporabljenem materialu se kažejo značilnosti kraja, iz katerega prihajajo.

1 / 2

V muzeju

Pred muzejem nas pozdravi rek Svetega Frančiška Asiškega, ki je leta 1223 prvi postavil jaslice: »Dober dan, dobri ljudje«, ki nas povabi v muzej. Muzej, ki je vrhunsko domišljen, nas že na samem vhodu opomni na največji vrednoti, svobodo in mir med narodi. Sedemdeset tridimenzionalnih golobov, ki jih je klekljalo sedemdeset klekljaric iz sedemdesetih slovenskih mest, simbolizira sedemdeset let miru od konca druge svetovne vojne.

Na stenah si lahko ogledamo nekdanje orodje za izdelovanje jaslic in preberemo bogate opise o zgodovini jaslic na splošno in zgodovini na Slovenskem.

Jaslice različnih velikosti so lično predstavljene v vitrinah in razporejene po svojem izvornem geografskem območju. Najprej so predstavljene slovenske jaslice.

Med drugim so na ogled jaslice Jožeta Plečnika (1872–1957), najpomembnejšega slovenskega arhitekta. Jaslice slovenskega slikarja Maksima Gasparija (1883–1980) so zelo pomembne za ohranitev kulturne dediščine Slovenije. Zanimive so tudi jaslice slovenskega slikarja Leopolda Layerja (1752–1828), izdelane leta 1828, ki so njegovo zadnje delo. V muzeju hranijo tudi nunske jaslice iz Velesovega iz  sredine 18. stoletja, ki sodijo med najstarejše ohranjene.

1 / 3

V nadaljevanju ogleda lahko občudujemo jaslice iz vzhodne in osrednje Evrope, Latinske Amerike, Sredozemlja, Afrike in Egipta. Razstavljene jaslice so iz različnih časovnih obdobij in materialov – lesa, papirja, kamna, gline, školjk, blaga, slame, celo iz posušenih listov bananovca. Prav ta raznolikost in ustvarjalnost vseh izdelovalcev tako zelo navdušuje.

Zanimivo simbiozo prikazujejo egipčanske jaslice – figure je izdelal musliman, pokrajino pa slovenski avtor. Egipčanske jaslice je v letih od 1982 do 1984 izdelal kipar Mohamed Alam. Prizor je postavljen v puščavo ob Nilu v Dolini faraonov, peščeno in skalnato pokrajino. Kipar Jože Toenig iz Domžal je izdelal pokrajino po fotografijah reke Nil. Dolina ob Nilu je zelena ob treh žetvah, potem prehaja v puščavo.

Na koncu muzejske zbirke se vrnemo na sam začetek, kjer je kopija freske iz jaslične votline iz leta 1223, ki jo je upodobil Frančišek Asiški.

Muzej je res nekaj posebnega. Na enem mestu združuje skupek različnih kultur in različnih narodnosti ustvarjalcev jaslic. In vse te ljudi druži ljubezen do jaslic.

Obiskovalci muzeja, ki so tako Slovenci kot tujci, so nad muzejem navdušeni, kar nam razkriva knjiga vtisov. V njej je veliko zapisov, številni tudi z otroško pisavo, v različnih jezikih, na primer korejščini, španščini, portugalščini, ruščini ... Izražajo hvaležnost obiskovalcev, da so si zbirko jaslic lahko ogledali.

Podjetje Romar d. o. o., ki vodi muzej, in njihova predstavnica dr. Andreja Eržen Firšt že imajo načrte o širitvi muzeja. Želijo ga povečati še z enim nadstropjem in tako ponuditi na ogled še jaslice iz različnih pokrajin posameznih držav.

Največ ljudi obišče muzej decembra, a obiskovalci stalno prihajajo vse  leto. Muzej je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih. V decembru priporočajo obisk muzeja med tednom. Za večje skupine je potrebna vnaprejšnja najava, da si zagotovite vodeni ogled, ki je priporočljiv zaradi bogate vsebine, povezane z razstavljenimi jaslicami. Ob koncu tedna je muzej pogosto preveč poln in lahko se zgodi, da boste morali čakati na vstop vanj.

1 / 6