Kurentovanje je kot mednarodni etnološki festival postalo nepogrešljiv del evropskega karnevalskega koledarja. Letošnje, že 64. kurentovanje bo potekalo med 3. in 13. februarjem.
Kurentovanje - največji slovenski in srednjeevropski pustni festival
V severovzhodnem delu Slovenije se je ohranil eden izmed najlepših običajev - imenovan kurentovanje, največji slovenski in srednjeevropski pustni festival. Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečenice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh, pa tudi mestih. Dedje so prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli fizično moč pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom.
Kurentije danes izdelujejo lokalni mojstri domače obrti. Žene in dekleta skrbijo za izdelavo okrasja - papirnate rože in trakove, volnene gamaše, poslikavo usnjenih mask, vezenje robčkov. Kurentija je sestavljena iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo dva tipa kurentov: pernatega in rogatega. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove. Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi.
-
Kurentovanje je kot mednarodni etnološki festival postalo nepogrešljiv del evropskega karnevalskega koledarja. Foto: Arhiv Ukom
-
Karnevalska povorka vsako leto privabi več desettisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Foto: Arhiv Ukom
-
Ali je kurent poganskega, slovanskega morda celo grškega ali kakega drugega izvora, tega še danes ne vemo. Foto: Arhiv Ukom
Poslanstvo kurentov- korantov
Skupina kurentov priteče na dvorišče, kjer v krogu divje poskakujejo okrog gospodarja. Z bučnim zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabo in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti podarijo robčke.
Kurent je ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom. Sporočilna vrednot kurentovih obhodov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuj in okolice. Pustna obredja predstavljajo del skupne identitete, vez z mističnim, pobeg od zemeljskega sveta in odganjanje zime.
-
Mojster domače obrti Klinc Marko iz vasi Spuhlja v Prekmurju pri izdelavi kurentove maske. Foto: Tjaša Zidarič
-
Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji, danes jih izdelujejo lokalni mojstri domače obrti. Foto: Tjaša Zidarič
Na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine
Leta 2017 so kurentovanje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kurentije danes izdelujejo le še redki mojstri, zanjo pa potrebujejo približno dva dneva. Okoli šest kilogramov tehta samo kapa, prav tako kožuh iz ovčje volne, preostalo težo pa dodajo zvonci. Točno pet zvoncev ustvarja pravomelodijo in hrup za uspešen pregon zime. Za celoten komplet kurentije za odraslo osebo boste odšteli do 1000 ev, za otroško okoli 500 ev, zvonci stanejo okoli 300 ev.
Vabljeni na pustno nedeljo 11. februarja, ko bo na Ptuju znova potekala mednarodna karnevalska povorka. zaradi svoje edinstvenosti je festival postal privlačen za turiste z vsega sveta, dogodek pa ne promovira le ptujske regije, temveč celotno Slovenijo kot destinacijo z bogato kulturno dediščino.
Datum: 23. januar 2024
Čas branja: 3 min
