Letos zaznamujemo 250 let od prvih začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica spada vse do danes med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove v državi.
Narodna in univerzitetna knjižnica že 250 let hrani misli
250. obletnica začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice je priložnost za pogled v preteklost in spomin na dogodke, ki so oblikovali razvoj knjižnice, gradnjo zbirke in storitev za uporabnike. Predstavljajo izbrane zgodbe, katerih odmev se razločno sliši še danes, saj so pomembno vplivali na vse tisto, kar je sledilo. So ogelni kamni našega razvoja, ki tudi širše osvetljujejo vlogo NUK.
Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Državna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica v tem razdobju piše zgodbo nepretrgane skrbi za uporabnike in gradivo. Knjižnico letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov.
Zbirka šteje že več kot 3.000.000 enot gradiva. In ne le v fizični obliki, saj je več kot milijon digitalnih objektov na voljo tudi v Digitalni knjižnici Slovenije, za katero prav tako skrbi NUK.
Zato je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes prebiva v palači knjižnice Jožeta Plečnika in je vpisana tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, skorajda najprej in najbolj kraj, kjer se kot priče bogate narodove ustvarjalnosti dotaknemo njegove kulturne veličine.
-
Četrttisočletno zbiranje sestavlja temeljno nacionalno zbirko slovenike, ki ima status kulturnega spomenika, zbirko temeljne študijske literature in zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Foto: arhiv NUK
-
Digitalizacija rokopisa Prešernove Zdravljice. Foto: arhiv NUK
-
Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Foto: arhiv NUK
V tem duhu bo do začetka decembra na ogled razstava Hranimo misli - že 250 let. Zgodbe, dokumenti, fotografije, raznovrstno gradivo, podatki skozi zgodovinski prerez in predstavitev preteklih ter sodobnih dejavnosti NUK obiskovalcem ponujajo sprehod v 250 letni razvoj knjižnice.
Na ogled so prvi popisi zbirke, katalogi, uradni dopisi in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk in izbora del, ki so nastali izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice.
Razstava je zasnovana v dveh delih, pri čemer bo razstavljeno gradivo od odprtja do septembra pripovedovalo o začetkih knjižnice in zbiranju gradiva; v drugem delu pa bodo predstavili raznolikost gradiva v knjižnici, njegovega urejanja in ohranjanja.
-
Od začetnih 637 knjig so na različne načine zbirali in posredovali pomembna dela domačih in tujih avtorjev, tako, da je v prelomu v dvajseto stoletje knjižnica hranila že več kot 36.000 zvezkov, danes, po 250 letih, pa zbirka šteje že več kot 3.000.000 enot gradiva. Foto: arhiv NUK
-
Stiški rokopis. 1. pol. 15. stol. (Ms 141). Najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki je shranjen v NUK. Nastal je okoli leta 1428 v cistercijanskem samostanu v Stični. Slovenska besedila so vpisana v kodeks z latinskimi besedili, nahajajo se na zadnjih straneh. Foto: arhiv NUK
-
Nachricht für das lesende Publikum! 1. februar 1794. Obvestilo Beročemu občinstvu! je ljubljanski javnosti sporočilo, da se 15. februarja 1794 odpira licejska knjižnica »za javno uporabo pod nadzorom študijskega konsesa in bo v času desetih mesecev šolskega leta dnevno od 10. do 12. ure dopoldne, tedensko torej 14. ur, dostopna vsem ljubiteljem branja vseh stanov.« (Konrad Stefan, Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. 2009.) Foto: arhiv NUK
-
Zgodovina NUK kaže, kako so tudi niti nesrečnih naključij tiste, ki spletajo razvoj in spomin knjižnice in kako so se z njimi spoprijemali naši izjemni prednamci ter nam s tem utirali pot naprej. Foto: Miran Kambič/slovenia.info
Datum: 28. maj 2024
Čas branja: 5 min
