Dve nominaciji za vpis na UNESCOV seznam

UNESCOVA svetovna naravna in kulturna dediščina ima med več kot tisoč vpisanimi znamenitostmi tudi štiri slovenske (dve naravni in dve kulturni), kar Slovenijo glede na število prebivalstva uvršča v sam vrh varstva zakladov človeštva. Tudi na reprezentativnem seznamu svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva najdemo slovenske izjemne posebnosti. Nanj so uvrščene štiri.

Ljubljana, brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika

"Plečnikova Ljubljana" se uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.

Sloviti arhitekt Jože Plečnik je pri preoblikovanju Ljubljane ohranil večstoletni značaj prostora.

Pri vsakem posegu v mestu je upošteval zgodovinski vidik in topografske danosti ter prostor obogatil z novimi motivi, stavbami in funkcijami. Mestno jedro je na novo interpretiral in razvil v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in stavb.

Plečnik je s svojimi posegi predvsem povezal posamezne točke v arhitekturne poteze in uredil večje prostorske celote. Tudi današnje ureditve potekajo v njegovem duhu. Urejanje nabrežij in ulic temelji na sorodnem vidiku ter se odziva na spremenjene potrebe sodobne družbe.

Delovna skupina za pripravo nominacije za vpis izbranih Plečnikovih arhitekturnih in urbanističnih del na UNESCOV seznam svetovne dediščine je pripravila 760 strani obsežen nominacijski dosje. Skupina je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v sodelovanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje sodelovala z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestno občino Ljubljana, Mestnim muzejem in galerijo Ljubljana ter drugimi zunanjimi sodelavci. V nominaciji se osredotoča na širše prostorske ureditve in poudarja sodobno vrednotenje prostora, njegove funkcije in kakovost ter pomen za prebivalce. Nominacija Ljubljane kot brezčasne in po meri človeka oblikovane prestolnice v zasnovi Jožeta Plečnika pomeni pomemben korak k mednarodnemu vrednotenju in prepoznavi ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Plečnika.

Večnacionalna nominacija nesnovne dediščine "tradicije reje lipicancev"

Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanja in veščin, ustnih izročil, ritualov, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je spodbudil Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo k skupni nominaciji "tradicije reje lipicancev" za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Večnacionalno nominacijo je v imenu osmih sodelujočih držav oddala Slovenija.

Pri pripravi nominacije so sodelovali predstavniki državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjaki za nesnovno dediščino, kulturni strokovnjaki in raziskovalci ter lokalne skupnosti. Proces je vodilo Ministrstvo za kulturo.

Osnovni namen reje konj je v vseh sodelujočih državah povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Lipicanci nastopajo na številnih srečanjih, prireditvah, praznovanjih in imajo že stoletja močno simbolno vlogo v vseh osmih državah. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana tudi s trajnostnim turizmom in terapijo s konji. Pomemben vidik vseh aktivnosti je zlasti poseben odnos med človekom in konjem.

Skupna nominacija osmih evropskih držav vrednoti skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst. Poudarja skupno varovanje dediščine "tradicije reje lipicancev" prek jezikovnih in državnih meja ter tako podpira medsebojni dialog in razumevanje.