Skoči do osrednje vsebine

Naša preteklost

Avtor: Polona Prešeren, Danila Golob

Datum: 1. julij 2019

Čas branja: 3 min

Leto 1991 je bilo za Slovenijo in Slovence prelomno. Tistega leta se je Slovenija pojavila na svetovnem političnem zemljevidu kot neodvisna država. Kljub temu so Slovenci temelje države postavili že pred več kot tisoč leti. V tem procesu je pomembno vlogo igrala tudi posebna geografska lega, raznolika pokrajina pa je zaznamovala bogato naravno in kulturno dediščino države, navdihnila ustvarjalnost svojih prebivalcev in oblikovala številne izjemne posameznike.

Skozi leta so Slovenci ponosno ohranjali svojo majhnost in prav zaradi te majhnosti Slovenije sprejemamo različnost in raznolikost. Smo južnoslovanski narod. V 6. stoletju so se naši slovanski predniki spustili s Karpatov in se naselili na območju današnje Slovenije. Že v 7. stoletju so ustanovili prvo slovansko državo, kneževino Karantanijo, pod vodstvom kralja Sama. Karantanija je obstajala skoraj 300 let in je bila poznana po svoji demokratični urejenosti ter suverenosti svojih ljudi.

Knežji kamen

Kneževina Karantanija je poznana predvsem po starodavnem obredu ustoličevanja karantanskih knezov. Obred je potekal na knežjem kamnu v slovanskem jeziku. V izvirni obliki se je odvijal vse do prve polovice 15. stoletja. Ustoličevanje je v svoji knjigi "Six livres de la Republique" (Šest knjig republike) opisal tudi francoski zgodovinar Jean Bodin. Thomas Jefferson se je nanj skliceval v svoji knjigi, zaradi česar so se rodile govorice, da ga je obred navdihnil pri pisanju osnutka Deklaracije neodvisnosti ZDA, vendar pa zgodovinskih dokazov za to ni.

Stičišče Alp, Panonske kotline in Sredozemlja je bilo že pred tem zelo živahno območje. Tu so živela različna ljudstva, ki so pomagala oblikovati kulturno dediščino tega območja, kot so na primer Iliri v zgodnji železni dobi in nato Kelti, ki so v 3. stoletju pr. Kr. ustanovili keltsko Noriško kraljestvo, ki je pozneje postalo rimska provinca. Obdobje rimskega cesarstva je močno zaznamovalo kulturno dediščino prvih mest, ki so nastala na tem območju.

Minilo je veliko časa, preden se je bogata mešanica starega in novega oblikovala v neodvisno narodno skupnost, ki je dozorela v 16. stoletju, ko so bile objavljene prve knjige in je bilo zasejano prvo seme nacionalnega programa.

Skozi zgodovino je bilo ustvarjenih veliko pomembnih simbolov, ki so še danes zasidrani v našem zgodovinskem spominu: karantanski grb, karantanski klobuk, knežji kamen z Gosposvetskega polja, brižinski spomeniki, grbi slovenskih dežel, predvsem Kranjske, dinastija celjskih grofov, lipov list in Triglav, najvišja gora v Sloveniji.

Ti simboli so bili izhodišče za oblikovanje narodnih simbolov Republike Slovenije – grba, državne zastave in državne himne.

Čeprav so slovenski narodni skupnosti do 20. stoletja vladali tujci, večino časa pod habsburško in pozneje avstro-ogrsko oblastjo, je Sloveniji uspelo oblikovati svojo narodno identiteto. Po prvi svetovni vojni je postala Slovenija del Kraljevine Jugoslavije, po drugi svetovni vojni pa del Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Po sedemdesetih letih življenja v Jugoslaviji so Slovenci dosegli dogovor o neodvisnosti.

Na plebiscitu leta 1990 je skoraj 90 odstotkov slovenskega volilnega telesa glasovalo za neodvisnost Slovenije.

Junija 1991 je Slovenija postala neodvisna država. Januarja 1992 jo je priznala Evropska unija, kmalu za tem pa se je uveljavila tudi v mednarodni skupnosti. Leta 1998 je Slovenija kot mlada država postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN, ki mu je tudi predsedovala.

Leto 2004 je bilo za Slovenijo zelo pomembno, saj je takrat vstopila v Evropsko unijo in NATO. Prvega januarja 2007 je kot prva od novih držav članic prevzela skupno valuto Evropske unije. Bila je tudi prva nova država članica, ki je predsedovala Svetu Evropske unije, in sicer v prvi polovici leta 2008. Od julija 2010 je Slovenija tudi članica organizacije OECD.

1 / 2