Angel v podobi ženske

Angela Piskernik (1886–1967) je bila zavedna Korošica iz Lobnika pri Železni Kapli.

Bila je prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovnih ved.

Kot asistentka je bila zaposlena v Narodnem muzeju, poučevala je na ljubljanskih in novomeških srednjih šolah, bila je tudi ravnateljica v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju. Pisala je botanične znanstvene in tudi poljudne razprave ter črtice in ocene, včasih tudi literarne članke. Svoje mnenje je javno izražala tudi v zvezi s socialnimi, ženskimi in narodnostnimi vprašanji.

Najbolj znana pa je bila seveda kot znanstvenica botaničarka.

Spoštovanje in občudovanje lepot narave

Kraljestvo gamsov, kozorogov in planinskih orlov, soške postrvi, velikega petelina ter drugih redkih živalskih vrst, travnikov in kamnitih sten z redkimi cvetlicami, kot so planike, triglavske rože, alpske madronščice, in z drugim rastlinjem. Na gladini modro zelene vode je odsev sonca, očarajo nas smaragdno zelene reke in modra prozornost potokov. Vse to je Triglavski naravni park, edini v Sloveniji.

To je tista lepota, ki so jo v tem delu Slovenije prepoznali Angela Piskernik in drugi Slovenci, ki so si prizadevali za to, da postane pravljična dežela pod Triglavom narodni park.

Do ustanovitve Triglavskega narodnega parka je prišlo leta 1961. Že v prvem letu je izšlo več člankov in razprav, ki se ukvarjajo s Triglavskim narodnim parkom, predvsem z njegovo naravo. Zakon o splošnem varstvu narave, za katerega si je Angela Piskernik prizadevala, smo v Sloveniji dobili šele po njeni smrti.

Zaradi njenega izrednega znanja o botaniki je zaslužna za zavarovanje mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zato je leta 1967 prejela Van Tienhovenovo nagrado, ki ji jo je podelila naravovarstvena ustanova Stiftung F.V.S. (nemška fundacija).

Njena zasluga je tudi, da je bila v njenem obdobju ustanovljena gorska straža, ki je leta 1945 najprej zaživela pri tabornikih, danes pa je del planinske organizacije. Leta 1955 je Slovenija postala članica Mednarodne alpske komisije, katere častna članica je bila Piskernikova. Sodelovala je tudi z Zavodom za spomeniško varstvo.

Po drugi vojni se je kot direktorica Prirodoslovnega muzeja zavzela, da se je ohranil Alpski park Julijana v Trenti in so zavarovali 56 ogroženih rastlinskih vrst, nato tudi nekaj živalskih.

Dosegla je zakonsko prepoved izvoza ptic pevk iz Jugoslavije. Bila je tudi pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot idr.

Po večletnih pripravah in sodelovanjih s kolegi botaniki je leta 1941 je izšla prva izdaja njenega priročnika Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Knjiga vsebuje popis 2.222 rastlinskih vrst in podvrst ter je bila hitro razprodana. Drugo dopolnjeno izdajo z 2.618 rastlinami je Piskernikova izdala po vojni (1951). Za njo kot botaničarko je bil to največji dosežek. Gradivo je imela pripravljeno tudi za tretjo izdajo knjige, ki pa je ni dočakala.

 »Lačne smo si pravile recepte in se nam je zdelo, da to pomaga proti lakoti,« so uvodne besede v prepisu receptov sojetnic iz koncentracijskega taborišča Ravensbrück v zvezku Angele Piskernik. Razmišljanje o pripravi hrane je namreč jetnikom pogosto pomagalo pri preživetju, predstavljalo odmik od krute realnosti, sanjarjenje o domu in motivacijo za preživetje.

Recepte spremljajo imena avtoric, ponekod tudi skice priprave ali načina serviranja. Poleg receptov je občasno zapisano še, katero hrano lahko postrežemo poleg skuhane jedi, ali pa predlog celotnega jedilnika.

V taborišču zapisani recepti so zelo raznovrstni po vrsti in načinu priprave, saj so to recepti gospodinj različnih narodnosti. Tudi način zapisa je zelo raznolik: od zelo natančnega, kjer so vse sestavine natančno odmerjene in postopki natančno popisani, do povsem preprostega, ki zahteva kuharsko predznanje. Gosje pečenke ali gosjih jeter tudi danes ne zna pripraviti vsak, kuhano vino, polenta na enega od petih načinov, raznovrstni cmoki in štruklji, kakšna enolončnica ali domača vegeta pa so stvari, ki bi se jih tudi danes lahko lotil vsak.

Zvezek vsebuje tudi redke gospodinjske nasvete, recimo, kako prečistiti žarko olje. Sledi popis prejetih pisem in paketov sorodnikov in prijateljev, ki so vsebovali sladkor, suho sadje, marmelado, klobase in druga živila, pomembna za preživetje taboriščnic.

Zbirka receptov ne kaže veselja Piskernikove do kuhanja, saj ga ni imela, pač pa je izraz nasprotovanja taboriščnemu sistemu, ki je kruto preganjal vsakršne oblike zapisov, hkrati pa oblika spomina in opomina.

Dana od angelov

To izhaja iz besedne igre z njenim imenom Angela (angel). Njeno delo je bilo zares »varovanje« na različnih področjih. Poleg botanike je znana tudi po delu s slovnico, saj je napisala nekaj knjig o nemškem jeziku in nemških glagolih. Sistematično je zbirala etnološko gradivo, pripovedi o ljudskih šegah, navadah, legendah in pravljice, pisala je črtice in članke in še pred vojno je imela kar dvakrat na teden na radiu svoje oddaje.

Bila je izredno borbena in posebna ženska. Na mnogih fotografijah je edina ženska med moškimi kolegi botaniki, študenti, v prostem času. Njena borbenost je prišla do izraza tudi na plebiscitnih shodih.

Politično in zgodovinsko je bila na Koroškem tako zelo pomembna, da jo lahko uvrstimo ob bok generalu Rudolfu Maistru (1874–1934), borcu za slovensko severno mejo (Štajerska).

Bila je tudi edina ženska v ljubljanskem intelektualnem krogu v tridesetih letih prejšnjega stoletja, imenovanem klub Copata. Bila je tudi muza izobražencev, ki so se zbirali pri župniku Franu Saleškem Finžgarju (1871–1962).

Njena uporniška narava se je kazala tudi v tem, da je brez moškega spremstva hodila v kavarne, kar je bilo takrat nedopustno. Zlasti zato, ker je bila Angela izjemno lepa in brhka mladenka in ji občudovalcev ni manjkalo. Vendarle pa se je nad moškimi zmrdovala in se ni obremenjevala s tem, da bi se bilo spodobno poročiti.

O tem je iskreno pisala v enem od svojih feminističnih člankov: »Zdi se mi, da pojmujem jaz naravni poklic žene precej drugače kot marsikdo drugi. Biti poročena žena in roditi otroke, to je v mojih očeh samo del ženskega naravnega poklica; tretji pa je oni, ki je zame najbolj važen: kultura lastne duše. To žrtvovati in živeti od drobtinic duševne hrane, ki bi se slučajno pomešale med pepel mojega ognjišča, to bi mi bilo težko. Iz tega ste že razvideli, da znanosti ali svojemu poklicu na ljubo nisem dosti žrtvovala, kajti drugi in tretji del ženskega naravnega poklica sta mi ostala. Moj sedanji poklic mi daje zavest, da opravljam nekaj potrebnega in koristnega; zadovoljna sem in srečna.«

Bila je pomemben del svojega časa

Angela Piskernik je oseba, katere življenje je pomembno sooblikovalo značaj intelektualne sredine slovenskih izobražencev v dramatični prvi polovici 20. stoletja. Njen zaročenec je bil umetnostni zgodovinar in konservator France Stele (1886–1972), prijateljevala je z generalom Rudolfom Maistrom, duhovnikom Izidorjem Cankarjem (1886–1958), pa z literarnim zgodovinarjem Francetom Kidričem (1880–1950). Do konca življenja je ostala samska ter predana znanstvenemu in pedagoškemu delu.