Jernej Slivnik – športnik invalid, paraalpski smučar

Ko v internetni iskalnik vnesete ime Jernej Slivnik, se na ekranu prikaže nasmejan simpatičen svetlolas mladenič. Modrooki fant vedrega pogleda že z ene same fotografije odda toliko pozitivne energije, da človeka v trenutku prevzame. 

Devetnajstletni paraalpski smučar, ki nastopa v monoskiju, se je rodil novembra 2000. Življenje mu sprva ni spisalo lahke zgodbe.

Prometna nesreča leta 2006 je za vedno ranila njegovo telo in dušo. Odvzela mu je dve največji ljubezni, tretjo si je po hudi poškodbi glave in hrbtenice z veliko volje in vztrajnosti postopoma povrnil sam.

Očeta in sestrice mu žal ne more vrniti nihče. Večina bi se nas ob takšni izkušnji predala. Jernej je zbral moči in sanja svoje sanje.

Ni ljubitelj čokolade, zelo rad pa se posladka z bomboni. Njegova najljubša barva je modra, obožuje testenine in priljubljeno serijo Prijatelji.

Jernej prebiva v Hrušici na Gorenjskem, majhnem kraju, kjer je doma še en šampion – slovenski hokejist Anže Kopitar, ki nas navdušuje s svojo igro v ameriški hokejski ligi kot kapetan kluba Los Angeles Kings. Anže je Jernejev največji vzornik in dober prijatelj.

Smučanje je njegovo življenje

Smučanje je bilo za Jerneja vedno prvi šport. Zanj ga je navdušil oče. Smučati je začel že zelo zgodaj – pri dveh letih je že samostojno stal na smučkah. Po nesreči je mamo Tanjo kar naprej spraševal, če bo še lahko smučal. Velika ljubezen do smučanja in neizmerna želja, da bo še lahko užival na zasneženih strminah, sta ga spremljali in spodbujali ves čas okrevanja. Smučanje je bilo njegova rešilna bilka.

»Od prvega dne, ko sem se po nesreči usedel na monoski, sem se dokončno zaljubil v ta šport. Po desetih letih lahko rečem, da je smučanje moj način življenja in si dneva brez smučanja sploh ne morem več predstavljati,« pripoveduje Jernej.

Njegov talent je prvi prepoznal športnik invalid in olimpijec Gal Jakič, ki je Jerneja povabil v smučarski kamp za invalide v Kranjski Gori. Kot komaj devetletni deček je stopil  na pot profesionalna paraalpskega smučarja. Njegovo trenerstvo je prevzel Bojan Kavčič, ki je za nastop na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 pripravljal tudi Gala Jakiča.

Jernej je svojo tekmovalno pot začel sladko – z zmago. Na prvem uradnem mednarodnem tekmovanju mladincev na Nizozemskem je na cilj prismučal prvi. Veselje je bilo nepopisno.

»Te tekme zagotovo nikoli ne bom pozabil. Star sem bil petnajst let, nisem vedel, kaj lahko pričakujem, kako dobri so drugi tekmovalci. Vse skupaj je bilo zame novo, tekmoval sem odlično. Takoj za tem pa sem prvič nastopil tudi na članski tekmi in tudi tam sem se dobro izkazal,« se tekmovanja spominja Jernej.

Trenira skoraj vsak dan v tednu. »V zadnji sezoni treniram občutno več kot v prejšnjih. Smučarske in 'suhe' treninge imam šest- do sedemkrat na teden. Pozimi je več treningov na snegu, poleti pa več 'suhih' v fitnesu in telovadnici. Kadar na domačih smučiščih ni snega, treniramo v tujini,« pove Jernej.

Glavni cilj – osvojiti olimpijsko medaljo in kristalni globus

Danes za svoje največje dosežke našteje uvrstitev na paraolimpijske zimske igre v Južni Koreji, kjer je osvojil 12. mesto v slalomu. Star je bil le 18 let. Pred kratkim je dosegel izjemne uspehe na tekmah evropskega pokala za paraalpske smučarje v Zagrebu in na Slovaškem. V Zagrebu je zmagal v veleslalomu, na Slovaškem pa je osvojil dve tretji mesti v veleslalomu in tretje mesto v slalomu.

»Trenutno sem v elitni članski konkurenci petnajsti slalomist na svetu. V veleslalomu sem sicer za nekaj mest slabši, vendar sem prepričan, da ko bom vožnje s treninga prenesel na tekme, bom tudi tukaj izboljšal uvrstitev na lestvici,« je odločen Jernej.

Cilja visoko. »Želim biti iz dneva v dan boljši. Na športnem in drugih področjih. Postati želim eden izmed najboljših športnikov na svetu. Moje sanje in glavni cilj so medalje na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in kristalni globus. Verjamem, da lahko vse to s trdim delom, disciplino in vztrajnostjo tudi dosežem,« še doda. Enake cilje izpostavi tudi Jernejev trener Roman Podlipnik.

Talentiran tekmovalec, ki mu nič ni podarjeno

»Jernej je zelo talentiran tekmovalec. Sodelovati sva začela pred slabimi petimi leti, ko je prišel na Gimnazija Jesenice, kjer sem zaposlen kot profesor športne vzgoje

Sprva je bilo najino sodelovanje omejeno na popoldanske treninge v Kranjski Gori in ob koncu tedna ter med počitnicami, ko sva trenirala tudi na bližnjih avstrijskih smučiščih.

Po prvem letu pa je to preraslo v medsebojno sodelovanje med Gimnazijo Jesenice in Paraolimpijskim komitejem Slovenije,« pove Podlipnik.

Trener Roman Podlipnik opiše delo z Jernejem kot zahtevno, precej obsežno in polno izzivov, ki si sledijo iz dneva v dan. »Jerneju za dosego največjih ciljev primanjkuje le še nekaj izkušenj in fizične moči. V prihodnjih letih je najin cilj seveda tak kot pri večini športnikov – najvišja mesta na največjih tekmovanjih. Seveda pa je za doseganje ciljev treba imeti nekatere minimalne pogoje za delo, ki pa so zdaj še precej omejeni.

A kjer je volja, je tudi pot. Prepričan sem, da bo Jerneju ob normalnih treningih to uspelo. Seveda mu ne bo nič podarjeno. Potrebno bo veliko odrekanja, potrpežljivosti in vztrajnosti.«

Verjamemo, da bo Jernej tudi v prihodnje posegal po odličjih. V očeh mnogih pa je zaradi krute življenjske izkušnje že danes zmagovalec. Srečno, Jernej!