Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane pozivamo k temu, da zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Načrtujmo svoje obroke, kupujmo lokalno, trajnostno hrano, ostanke hrane pa uporabimo za pripravo novih jedi. Pred nakupom hrane premislimo kaj res potrebujemo.
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane.
Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.
Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga v Sloveniji letos uradno obeležujemo drugič, posameznike spodbuja k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane.
-
Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %. Foto: Nebojša Tejić/ STA
Dan brez zavržene hrane
Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno.
Bistveni koraki za manj zavržene hrane so načrtovanje svojih obrokov, kupovanje lokalnih, trajnostnih živil in uporaba ostankov hrane za pripravo novih jedi.
Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2022 pa nekaj manj kot 151.000 ton. Dve petini te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, in sicer 47 odstotkov. Sledi gostinstvo in strežba hrane s 37 odstotki.
-
Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane. Foto: Jošt Gantar/slovenia.info
Problematika zavržene hrane je zelo pereča
Poleg nujnosti načrtovanja prehranjevanja je pomembno tudi kompostiranje, saj na ta način hrana ni odpadek, ampak po principu krožnega gospodarjenja postane organsko gnojilo.
S hrano preudarno ravnajo tudi učenci iz več kot 100 osnovnih šol, ki so vključene v projekt Kuhnapato, ki ga vodi Anka Peljhan.
Za odgovoren odnos do hrane so ključni znanje, kreativnost in motivacija, v projektu otroke učijo, da z deli jedi, ki so nam ostali od obroka, lahko ustvarimo nov kakovosten in nadvse okusen obrok. Veliko delov živil, ki jih navadno zavržemo, je izjemno okusnih, od olupkov jabolk, krompirja in repe.
Datum: 24. april 2024
Čas branja: 3 min
