Skoči do osrednje vsebine

Ohranjanje izročila čolnarskega načina življenja

Prepoznati jo je moč že od daleč, saj ima pisano platneno streho, ki ščiti pred soncem in drugimi vremenskimi pojavi. Poganja se s posebno »stehrudder« tehniko, stoje in z dvema vesloma. Pletno upravlja pletnar, kar je še danes zelo cenjen poklic, ki ga ne more opravljati kdor koli.

Pletnarstvo kot način življenja

Pletnar s pletno upravlja stoje z vesloma, ki sta dolgi do tri metre. V času vladavine Marije Terezije v 18. stoletju so bile pravice za lastništvo pletne podeljene kmetom, katerim je bila dodeljena slabša obdelovalna zemlja. V zvezi s tem je znana listina iz leta 1825, število romarjev k Marijini cerkvi na otoku pa je izdatno povečal prihod železnice leta 1907. Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij.

Pletna je leseno plovilo z ravnim dnom, ki je bilo zasnovano po beneški gondoli, vendar ima tudi svoje posebnosti. Pletna se na premcu špičasto zaključi, na krmi pa je razširjena s pragom, ki potnikom omogoča vstopanje. Čoln je 7 metrov dolg in 2 metra širok ter zagotavlja varno plovbo 18 ljudem. Pletne izdelujejo domačini in so znane le na Bledu, njihov izvor pa sega v daljno leto 1590. Na Blejskem jezeru je skupno 23 pleten, pletnarji pa goste pričakajo na različnih mestih ob jezeru.

1 / 3

Izdelovanje pleten in prevoz z njimi vpisana v register nesnovne dediščine

Ministrstvo za kulturo je leta 2019 v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost. K temu veliko pripomore čolnarsko združenje Pletna Bled, ki danes šteje enaindvajset članov, nastalo pa je leta 2002. Njihovo osnovno poslanstvo je ohranjati izročilo čolnarskega načina življenja, ohranjati znanje o pletnah in vožnjo z njimi. 

Ta značilna blejska dejavnost se je tudi zaradi razvoja turizma ohranila vse do danes, medtem ko se je oblika pletne skozi čas spreminjala. Današnjo obliko so zasnovali domačini okoli leta 1900 po zgledu podobnih čolnov, ki so bili v rabi na jezerih v srednji Evropi. Čolnu so po prvi svetovni vojni dodali tudi platneno streho za zaščito pred soncem in dežjem.

Kot so zapisali v utemeljitvi vpisa v register nesnovne dediščine, se pletne ohranjajo tudi danes, saj drugačen način prevoza na Blejski otok niti v današnjem času ni smiseln. Prevoz s pletnami je posebej pomemben za ohranjanje naravnega okolja in občutljivega ekosistema Blejskega jezera.

Po drugi strani sta pletnarstvo in pletnarjenje na Blejskem jezeru postala tradicija, s katero se lokalna skupnost identificira, obenem pa je to široko prepoznavna turistična znamenitost.

1 / 4

Iz roda v rod

Pletne danes na Bledu izdelujejo le še štirje mojstri. Znanja izdelave pleten in čolnarjenja se prenašajo iz roda v rod znotraj družin, ki so že v preteklosti opravljale to obrt. Čolni morajo iz vode na remont vsako leto, najkasneje po dveh letih pa je treba čoln potegniti na suho, ga presušiti, pokrpati in prebarvati.

Večina čolnov na Blejskem in Bohinjskem jezeru, pa tudi na sosednjem Koroškem, je iz macesnovega lesa, ki je pri nas avtohtona sorta in ga je razmeroma lahko dobiti. Pletna lahko na enkrat pelje 18 ljudi, če jo pravilno in redno vzdržujemo, pa z lahkoto pluje tudi do 50 let.

Laikom, ki se morda s pletno peljemo dvakrat na leto, se zdijo vse enake. To se na prvi pogled zares zdi, vendar ni tako. Obstajajo konstrukcijski detajli, ki določajo vsako ladjo posebej. Seveda bodo vsi lastniki zagovarjali svoje, vendar je treba ujeti pravo konstrukcijo zato, da pletna ni pretežka, da ne pušča, da ni predloga in podobno. Mojstri se trudijo, da bi te lastnosti nenehno izboljševali. In koliko ur dela je potrebnega za novo pletno? Okoli 1300 ur dela, to je okoli pol leta.

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 19. januar 2024

Čas branja: 3 min

Deli