Vabljeni v čas koliščarjev in prvih arheoloških izkopavanj. Koliščarji so se pred približno 6600 leti naselili na robu takratnega jezera. Njihova številčnost, bogastvo arheoloških najdb, predvsem pa ohranjenost organskih ostankov kolišč, hrane, oblačil, orodja in drugih pripomočkov je izjemnega pomena za razumevanje prvih stalno naseljenih poljedelcev in živinorejcev v tem delu Evrope.
Unesco je leta 2011 priznal izjemno univerzalno vrednost teh arheoloških ostankov in na seznam svetovne dediščine vpisal 111 prazgodovinskih kolišč po Alpah, vključno s koliščem na Igu.
-
Devet tematskih enot razstave v Hiši Morostig pred vas postavlja pomembne odlomke raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Foto: Morostig
-
Od kod so sploh prišli in zakaj so se naselili ravno tu? Kaj jim je naselitev omogočalo? Jih je tudi kaj ogrožalo? So kdaj kam potovali? Kaj so nabirali in kaj lovili? Foto: Morostig
-
Med obiskom se boste seznanili s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine, ki jo ohranjata tako uvrščenost v EU omrežje Natura 2000 kot status krajinskega parka. Foto: Morostig
Naravni park
Tja vas popelje tematska pot Morostig, ki se vije po Ljubljanskem barju in se konča pri bivališču na pilotih. Sprehod po njej bo navdušil obiskovalce, ki jih zanimajo zgodovina območja in pogledi nanj, pa tudi botanične in zoološke značilnosti ter raznoliki habitati. Rekonstrukcija petih kolib in enega drevaka prinaša nešteto razburljivih zgodb. O koliščarjih, ki morda niso živeli kakor mi, a so naš vsakdan dodobra napovedali. Zato ni naključje, da je Ljubljansko barje zavarovano kot naravni park in razglašeno za območje Natura 2000.
-
Po obisku boste razumeli, zakaj se je na Ljubljansko barje vredno vedno znova vračati po navdih. Foto: Jošt Gantar/slovenia.info
-
Tematska Pot Morostig se vije po Ljubljanskem barju in sklene pri kolišču. Foto: Matevž Lenarčič/slovenia.info
-
Sprehod po njej bo navdihnil tiste obiskovalce, ki jih ob zgodovini območja in njegovih razgledih zanimajo še njegove botanične in zoološke posebnosti ter njegovi raznoliki življenjski prostori. Foto: Jošt Gantar/slovenia.info
Bogastvo arheoloških najdb
Prve spremembe na Ljubljanskem barju so se zgodile neodvisno od koliščarjev, ki so se pred približno 6600 leti naselili na robu takratnega jezera. Sicer pa so ostanke koliščarskih bivališč našli v večini alpskih držav.
Njihova številčnost, bogastvo arheoloških najdb, predvsem pa ohranjenost organskih ostankov kolišč, hrane, oblačil, orodja in drugih pripomočkov je izjemnega pomena za razumevanje prvih stalno naseljenih poljedelcev in živinorejcev v tem delu Evrope.
Na koncu ogleda se pot spremeni v časovni stroj, ki nas popelje v čas koliščarjev. Podali se boste skozi leta prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju, ki jih je vodil vsestranski raziskovalec Karel Dežman. Mimo vas bodo švignili čas rimskih legionarjev, obdobje naselja Molnik in drugi pomembni mejniki.
-
Podali se boste skozi leta prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju, ki jih je vodil vsestranski raziskovalec Karel Dežman. Foto: Morostig
-
Bogastvo arheoloških najdb je izjemnega pomena za razumevanje prvih stalno naseljenih poljedelcev in živinorejcev v tem delu Evrope. Foto: Morostig
-
Stara drevesa ob vodotokih, stoječe vode in osuševalni kanali, ki pokrivajo več kot 5.000 kilometrov Ljubljanskega barja, so tudi pomembni habitati različnih vrst. Foto: Morostig
-
Na koncu se pot spremeni v časovni stroj, ki nas popelje v čas koliščarjev. Foto: Morostig
Že sama reka Iščica je polna življenja, a stara drevesa ob vodotokih, stoječe vode in osuševalni kanali, ki pokrivajo več kot 5.000 kilometrov Ljubljanskega barja, so tudi pomembni habitati različnih vrst! Hkrati so vlažna tla, številni in raznoliki travniki na barju ter biološko raznolike žive meje dom številnim ogroženim rastlinam, ki danes pospešeno izginjajo, skupaj z nekaterimi živalskimi vrstami.
Datum: 3. maj 2024
Čas branja: 4 min
