Skoči do osrednje vsebine

8. februar: Praznik slovenske kulture in spomin na Franceta Prešerna

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

Na predvečer praznika poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ki so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern, grafični oblikovalec Tomato Košir.

1 / 2

Dr. France Prešeren je imel izjemen pomen za zgodovino slovenskega naroda, večina Slovencev pa razume globoko vsebinsko razsežnost teženj po osebni in narodni svobodi. Prešernovo delo je nujen, neizogiben in večen del slovenskega kulturnega izročila. France Prešeren – pravnik, pesnik, pisatelj, mislec - si je v slovenski družbi izboril položaj, ki bolj spominja na naravni pojav kot na človeka iz mesa in krvi. Iz kolektivnega slovenskega duha ga je nemogoče izločiti, saj je s tem duhom tako rekoč eno. Prisotnost njegovega imena in podobe povsod - na trgih, ulicah, nagradah, bankovcih, v gledališču - je le površinska manifestacija pesnikovega vpliva.

1 / 3

Zdravljica je vrhunec Prešernove politične poezije. Napisana je bila leta 1844 v obdobju stroge politične cenzure v nekdanji avstrijski monarhiji, katere del je bila tudi Slovenija. Zaradi cenzure pesem ni mogla biti objavljena v Prešernovih "Pesmih", zato je lahko izšla šele po padcu Metternichovega absolutizma in odpravi cenzure leta 1848.

Ta pesem je bila izjemno pomembna v zgodovini oblikovanja Slovencev kot sodobnega evropskega naroda; pesem je bila še posebej aktualna v obdobju narodnoosvobodilne vojne med okupacijo v letih 1941-45, prav v času slovenske osamosvojitve (1990-1991) pa se je porodila ideja o Prešernovem Tolažniku kot himni samostojne Slovenije. Zamisel je bila sprejeta z veliko večino. Njegova misel je bila vsekakor pred svojim časom.

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 7. februar 2024

Čas branja: 2 min

Deli