Prebivalci Slovenije smo srečni, ker živimo na lepem in tako bogatem kotičku našega planeta. Uživamo lahko v pestrosti, ki nam jo ponuja narava. Dala nam je obširne gozdove, hribovito pokrajino, čisto vodo in morje.
Gozdovi
Kar dve tretjini slovenskega ozemlja pokriva gozd. Ozemlje, ki je bogato z gozdovi, ima tudi bogat ekosistem. V slovenskih gozdovih uspeva kar 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst – 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev. Najpogostejši drevesni vrsti v naših gozdovih sta bukev in jelka, sledijo smreka, javor, hrast, bor in jesen. Drevesa dihajo in s tem čistijo zrak, preprečujejo erozijo in ohlajajo okolico. Gozdovi ponujajo svoje plodove od pomladi do jeseni.
Slovenci vanje radi zahajamo. Zgodaj poleti nabiramo robide, maline, jagode in borovnice.
Zelo priljubljeno v Sloveniji je tudi nabiranje smrekovih vršičkov, iz katerih naredimo vršičkov sirup, ki se uporablja kot sirup proti kašlju zaradi blagodejnega vpliva na dihala. Poleti nam gozdovi ponujajo hlad in zavetje pred vročino. Sprehod v in ob gozdu je naravnost blagodejen. Jeseni je priljubljeno gobarjenje. Slovenci dobro poznamo gobe in jih radi nabiramo. Ni presenečenje, da je v pravih slovenskih gostilnah gobova juha v tem času redno na meniju. Bera gob pa je odvisna od količine dežja ob koncu poletja. Vseeno pa je treba spoštovati zakonsko omejitev nabranih gob in drugih gozdnih sadežev ter preprečiti, da bi slovenske gozdove izropali. Jeseni se nabira tudi pravi kostanj, ki ga lahko kuhamo ali pečemo. Ko po pečenem kostanju zadiši po vseh večjih slovenskih mestih, to kaže na skorajšnji prihod zime.
-
Triglavska jezera. Foto: Tomo Jeseničnik
-
Pot do Martuljških slapov. Foto: Tomo Jeseničnik
Gore
Še en dokaz, kako smo Slovenci povezani z naravo, je, da zelo pogosto preživljamo svoj prosti čas gorah. Veliko ljudi dnevno preživlja prosti čas tako, da rekreacijsko hodi v bližnje hribe ali tam kolesari. Ob koncu tedna so priljubljeni izleti na gore. Neokrnjena narava in mir pritegneta veliko Slovencev, in tudi tujcev, vedno znova v slovenski alpski svet.
Alpe nas že ob prvem obisku očarajo.
Hitro lahko začutimo ljubezen in spoštovanje do veličastnih gora. Planinci s svojim zgledom in ravnanjem skrbijo za ohranjanje gorskega okolja. Člani Planinske zveze Slovenije izobražujejo, čistijo in največkrat prostovoljno skrbijo za planinske poti, da so te prehodne in dobro označene. Med Slovenci živi tudi prepričanje, da nisi pravi Slovenec, če se vsaj enkrat ne povzpneš na Triglav, ki je z 2864 metri tudi naša najvišja gora.
-
Pogled na Blejsko jezero. Foto: James Relf Dyer, Beautiful Destinations
Voda
Slovenija je bogata z vodnimi viri. Imamo studence, potočke, rečice, reke, jezera in morje. Visoko naravovarstveno vrednost imajo tri skupine ledeniških jezerc – Triglavska jezera, Krnsko jezero in Kriška jezera. Osrednji jezeri sta Bohinjsko in Blejsko jezero. Ob vročih poletnih dneh je tako ob obeh jezerih živahno, saj ponujata prijetno osvežitev. Blejsko jezero se v poletnih mesecih ogreje tudi do 25 °C, Bohinjsko pa je za nekaj stopinj hladnejše. Obe jezeri sta pri Slovencih zelo priljubljeni za kopanje in sprehode ob jezeru.
Slovenci se v poletnih mesecih radi kopajo tudi v rekah.
Slovenija ima kar nekaj termalnih in mineralnih vrelcev in veliko termalnih zdravilišč. Tudi svoj košček obale Jadranskega morja in morje ima svoj čar. Slovenci zelo radi odhajamo na morje, čeprav samo za en dan ali čez konec tedna. Tam se kopamo, sprehajamo in kolesarimo. Zelo zanimive so slovenske soline. To je prostor ob morju, namenjen pridobivanju soli. Območje solin je razglašeno za krajinski park, v katerem najdemo redke, ogrožene in značilne rastlinske ter živalske vrste.
Datum: 9. september 2019
Čas branja: 4 min
