Nataša Pirc Musar: Želim se ukvarjati s strateškimi, ne z ideološkimi temami

INTERVJU

Predsedniška funkcija se zdi v današnjih okoliščinah bolj pomembna kot je morda bila kdaj prej. S tem se povečuje tudi vaša odgovornost, za kar sta potrebna odločnost in pogum. Kako se boste soočali s tem?

Moja vizija predsedniškega položaja je, da ta postane nekakšen simbol preseganja strankarskih in ideoloških delitev v slovenskem političnem ter družbenem prostoru. Kot predsednica se želim ukvarjati s strateškimi, ne z ideološkimi temami. Politiki smo namreč tisti, ki moramo kot prvi poskrbeti, da se ljudi ne razdvaja na ideoloških temah – in sama bom v to vlagala veliko truda. Nalogo predsednice vidim tudi v tem, da opozori, če strateški projekti trpijo na račun nesprejemanja idej nasprotnega političnega pola. Čas je, da se prenehamo deliti zaradi preteklosti in tvorno sodelujemo za lepšo prihodnost.

Trdo bom delala na tem, da najdemo družbeni in nacionalni konsenz na ključnih strateških področjih, ki za dobrobit državljank in državljanov zahtevajo kontinuirano izvajanje. Med temi želim posebej izpostaviti štiri področja: zdravstvena in pokojninska reforma, zeleni prehod ter celovita človekova varnost. Predsedniški mandat traja pet let, torej bom v vlogi predsednice delovala vsaj pod dvema vladama. Vedno si bom prizadevala, da bomo ohranjali izvajanje dobrih politik ter projektov ne glede na to, katera politična opcija bo na oblasti.

Vpliv predsednika na gospodarstvo zaradi zunanje politike ni zanemarljiv. Kdor posluje s tujino, ve, kako pomemben je ugled države. Na kakšen način nameravate prispevati  k ugledu države?

Predsednica države je ena od akterjev zunanje politike, ki mora biti najprej in predvsem usklajena z ostalimi oblikovalci zunanje politike, z Državnim zborom in Ministrstvom za zunanje zadeve, torej z vlado Republike Slovenije. Slovenijo si sicer želim videti kot aktivno državo v jedrni Evropi. Sem zagovornica Evropske unije, evropskih vrednot in članstva Slovenije v zvezi NATO. Zato bo to vsekakor temelj mojega delovanja.

Ključnega pomena je torej usklajenost slovenske zunanje politike za doseganje skupno dogovorjenih ciljev in prioritet. Bom pa vsekakor vedno, tudi v zunanji politiki, zagovarjala demokratične vrednote, transparentnost ter človekove pravice in svoboščine.

Na volitvah so zmagale tudi vrednote demokracije, spoštljiv dialog, svobodna in odprta družba. S protikandidatom sta dokazala, da ideološke razlike vendarle niso nepremostljive. Vaš komentar na to?

Politiki bi morali biti zgled vzornega in spoštljivega dialoga, a je žal pogosto ravno nasprotno. Zato sem še posebej vesela, da sva z gospodom Logarjem tekom te predsedniške kampanje dokazala, da se da kljub različnim pogledom in stališčem spoštljivo, strpno in kulturno komunicirati. Zavedati se je treba, da nikoli ne bomo imeli vsi enakega mnenja o vsem – in prav je tako. Različnost nas bogati in če se znamo med seboj poslušati, predvsem pa dostojno komunicirati, lahko najdemo skupne rešitve. Mislim, da obstaja veliko tem, ki nas lahko povežejo. Če bomo vsi skupaj delali za boljšo prihodnost in ne pogrevali zamer iz preteklosti, imamo več možnosti, da ne bomo predolgo stali na različnih bregovih.

Od vas se pričakuje tudi, da boste institucijo predsednika republike bogatili z ugledom in avtoriteto, s pogledom v prihodnost brez starih delitev. 

Slovenija si zasluži odločno, pravično in srčno predsednico. Predsednico z državniško držo, ki bo vselej zagovarjala strpen in spoštljiv dialog. Zato bom stremela k takšnemu delovanju, s svojim glasom bom vedno na strani ljudi, branila ustavo in človekove pravice. Kot predsednica bom tudi vedno branila socialno državo ter opozarjala na morebitne zdrse demokracije.  

Med ključnimi prioritetami navajate usklajevanje rešitev na štirih področjih, ki jih ocenjujete kot ključna za razvoj in socialno povezanost države. To so zdravstvena in pokojninska reforma, podnebna nevtralnost in zagotavljanje celovite varnosti. Na kakšen način boste to uresničevali?

Prvi korak bo doseganje soglasja, da so navedena področja tista, ki jih je potrebno dolgoročno urejati. Najprej se moramo strinjati, da imamo težavo, šele potem lahko začnemo razmišljati o tem, kako jo bomo reševali. Prizadevala si bom, da bomo soglasje pri ključnih strateških temah gradili v sodelovanju javnosti in politike, s posveti in javnimi razpravami. V sklopu tega bom dala besedo strokovnjakom različnih področij. Sama se zavedam, da nimam vsega znanja tega sveta, zato mi bodo v pomoč in oporo tudi moji svetovalci, predvsem pa bom prisluhnila ljudem, posebej tistim, ki v družbi sicer nimajo glasu.

Naj ob tem še poudarim, da ne želim, da ostanemo le pri razpravah – potrudila se bom, da bomo pri ključnih temah za prihodnost Slovenije našli tudi ustrezne rešitve in prišli do zaključkov.

Katere so vaše prve naloge v novi funkciji?

Najprej se želim sestani s predsednico in predsedniki parlamentarnih strank. Če želimo skupaj narediti nekaj pozitivnega, prelomnega, prebojnega za Slovenijo, se sicer dobro zavedam, da en sestanek zagotovo ne bo dovolj.  Želela bi jim ponuditi svojo pomoč pri tem, kar sama mislim, da je dobro in pametno narediti za Slovenijo. Verjamem, da imajo vsi mnogo idej o tem, kaj je tisto, kar potrebujemo. Prepričana sem, da ne bo težko najti vsaj ene ali dveh, pri katerih bi lahko nekaj naredili skupaj. Vsi.

Napovedujete pa tudi že turnejo po državah zahodnega Balkana .

Do 23. decembra je sicer še nekaj časa. Ampak zadnji dogodki na Zahodnem Balkanu bodo verjetno narekovali, da se bom zelo kmalu po uradnem nastopu funkcije odločila za turnejo po državah zahodnega Balkana. Želim spoznati predsednike in predsednico teh držav in s tem nadaljevati proces Brdo-Brioni, za katerega si želim, da ne bi bil samo srečanje enkrat na leto, ampak da bi se dobili večkrat, vsaj dvakrat. In da bi na teh srečanjih drug drugemu dali neke zaveze, kaj lahko v obdobju med srečanji naredimo, da bo Zahodni Balkan hitreje postal del enotne Evrope.

Še en kratkoročni cilj pa je zagotovo aktivna pomoč pri kandidaturi Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Gre za državni projekt, zato podpiram vsa prizadevanja slovenske diplomacije v tej smeri in nasploh pripravljenost Slovenije, da v mednarodni skupnosti igra odgovorno vlogo, da ni zgolj pasivni opazovalec ali sledilec dogajanj.

Kateri pogoji, ki bodo sad vašega dela in predsedniške funkcije, morajo biti uresničeni, da boste po preteku mandata zadovoljni, da boste rekli: uspelo mi je.

Na prvo mesto postavljam naše notranje razmere, naš nacionalni duh, razumevanje drug drugega, medsebojno spoštovanje. Če bom sama z zgledom in svojimi sporočili ter dostojno, strpno komunikacijo pripomogla, da bomo bolj enotni v naših ciljih in željah, bo za vse bolje. To je nikoli dokončana pot, a že tisti trenutek, ko bomo nanjo stopili, bomo na poti k cilju. Na mednarodnem področju želim prispevati k premiku glede statusa držav Zahodnega Balkana na poti v EU. To bosta moji osebni merili za presojo uspešnosti.

Navajate, da so vam za zgled nekateri evropski predsedniki. Katere njihove državniške lastnosti še zlasti spoštujete?

Misel, ki sem jo poudarjala skozi celotno volilno kampanjo in ki me bo spremljala tudi v funkciji predsednice republike, je sledeča - politik je tisti, ki dela za zmago na naslednjih volitvah, državnik pa dela za naslednje generacije. Državniška drža je nekaj, kar pri posameznikih na tej funkciji izjemno cenim, zato jo bom kot predsednica zavzela tudi sama. Lastnosti, ki jih v tem oziru še posebej spoštujem, so odločnost, pravičnost, načelnost, zavzemanje za strpen dialog, spoštljiva komunikacija in sposobnost delovati pomirjujoče v ključnih trenutkih oz. krizah, ki to zahtevajo. Ter seveda iskreno in proaktivno prizadevanje za skupno dobro državljanov in državljank ter prihodnjih generacij.

Kako si »polnite baterije« v prostem času? Katere stvari vas še posebej navdihujejo?

Rada se sproščam z igranjem bowlinga, hodim na ure petja, si ogledam kakšno gledališko predstavo, moja velika strast je vožnja z motorjem. Uživam tudi v peki sladic, zelo ljubi pa so mi adrenalinski športi in potovanja. Vse to in še kaj me sprošča ter navdihuje obenem, največ energije pa seveda črpam iz druženja z mojimi najdražjimi.