Tina Maze: Vedno sem si želela, da bi tudi jaz lahko razveseljevala ljudi

Užitek je biti ženska in mama

Po odhodu iz smučarske karavane so nanjo čakali drugi izzivi. Sama pravi, da je biti ženska v športu pogosto težko, saj vrhunski šport zahteva eksplozivnost, agresivnost, dominantnost in je malo prostora za nežnejši način življenja. Zdaj je lahko tudi bolj ženstvena, lahko si privošči uživanje v družinskem krogu v vlogi matere in partnerke prav tako vrhunskega športnika in trenerja Andree Massija. »Materinstvo se mi že od nekdaj zdi tisto, kar je najlepše v življenju.«

Po koncu športne kariere sta s svojim partnerjem dobila hčerko. »Ko smo na počitnicah, se vedno igramo vse športe igre: badminton, igre z žogo in druge.« Šport je njen način življenja, vsi skupaj pa so družina, ki čas preživlja aktivno v naravi. Poleg smučanja je bila Tinina ljubezen vedno tudi odbojka, ki jo še vedno rada igra, poigravala se je celo z idejo, da bi se ji po koncu smučarske kariere za nekaj časa tudi profesionalno posvetila.

Športno znanje uspešno združuje s kariero

Kot športnica si je privzgojila delovne navade in tudi zdaj ji poslovnih idej ne zmanjka. Sodeluje z različnimi slovenskimi in tujimi podjetji, preizkusila se je kot pisateljica, pevka, voditeljica, še posebej pa ji je ljubo, če svoje znanje lahko deli kot športna komentatorka.

Ambasadorka države

Tina danes ni več profesionalna športnica, v njej pa še vedno tli tisto, kar jo je v šport pritegnilo, ko je še kot osnovnošolka opazovala druge profesionalne športnike. Teh je bilo na Koroškem, kjer se je rodila in odrasla, vedno veliko. Že v njeni vasi, Črni na Koroškem, so odraščali alpska smučarka Katjuša Pušnik, alpski smučar Mitja Kunc, smučarska skakalca Drago in Danilo Pudgar ter številni drugi: »Ko sem gledala, kako so ti športniki v našo vas prinesli veselje, navdušenje in zabavo, sem si želela, da bi bila tudi jaz tista, ki bi razveseljevala ljudi.« In res je bilo tako, Tina je bila ljudem vedno blizu, prav tako oni njej. Ko je stala na stopničkah, je ob slovenski himni in dvigovanju zastave pokazala ves ponos, tudi z ranljivostjo, radostjo, olajšanjem in navdušenjem.

»V Sloveniji imamo srečo, da se v mlade veliko vlaga, da imamo odlično športno infrastrukturo. V Sloveniji je tudi veliko rekreativnih športnikov, ob tem pa naša domovina nudi ustrezne razmere za vse vrste športov: plezanje v gorah, športno kolesarjenje, potapljanje v rekah in morju, jadranje, tek, smučanje in številne druge. Kot nekdanja vrhunska športnica, prepotovala sem res skoraj ves svet, lahko rečem, da smo Slovenci lahko zelo ponosni tudi na športnovzgojni karton (sistematično spremljanje telesne aktivnosti in vzdržnosti že v osnovni šoli), šolski program, mladi se lahko preizkusijo v mnogih športnih krožkih na šoli, od katerih je vsaj kakšen tudi brezplačen ali pa dostopen za sprejemljivo ceno. Ukvarjati se s športom je v Sloveniji del naše identitete.«

Mladim slovenska ambasadorka sporoča: »Uživajte v športu, ukvarjajte se z njim, saj šport osrečuje. Tudi na splošno vedno pravim, da se mora vsak od nas ukvarjati s tistim, kar ga duhovno bogati. Ponosna sem, da sem v svoji karieri imela možnost predstaviti svojo državo tudi v svetu, in to še vedno počnem. Imamo prelepo državo, izjemne ljudi, in na to moramo biti ponosni.«