Skoči do osrednje vsebine

Kakovostno življenje v Alpah za vse

Ob robu nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je Urad vlade za komuniciranje 28. februarja organiziral drugo v vrsti omizij z naslovom Kakovostno življenje v Alpah za vse. Nastopajoči so predstavili Alpsko konvencijo, ki predstavlja most med trajnostno Slovenijo in Alpsko regijo. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države, skupaj s Slovenijo še Avstrija, Francija, Liechtenstein, Monako, Nemčija in Švica ter Evropska unija - z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. Slovenija predseduje Alpski konvenciji od začetka 2023 do konca 2024 pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«.

Slovenija - v Alpski konvenciji aktivna od začetka

»Slovenija je v Alpski konvenciji aktivna od začetka. Podpis konvencije je tudi prva mednarodna pogodba, ki jo je RS podpisala po osamosvojitvi. Sodelovali smo pri pripravi okvirne konvencije in sooblikovali protokole, ki so danes del slovenskega pravnega reda. Aktivni smo v delovnih telesih in prevzemamo vodilne vloge in predsedovanja delovnim skupinam. Alpska konvencija je tudi ena redkih mednarodnih organizacij, kjer je slovenščina eden od uradnih jezikov.  Izvajanje Alpske konvencije je najbolj vidno na nivoju občin, ki se ukvarjajo z vprašanji trajnostne mobilnosti in prometa, vloge turizma za lokalni razvoj, trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom, zmanjševanjem nevarnosti naravnih nesreč.,« je izpostavil mag. Emil Ferjančič iz Ministrstva za naravne vire in prostor.

1 / 2

Uravnoteženje gospodarskih interesov z okoljskimi razmerami

Dr. Matej Ogrin, geograf, profesor na Filozofski fakulteti in strokovnjak za prometno geografijo ter predsednik nevladne organizacije CIPRA Slovenija - Društvo za varstvo Alp je na omizju poudaril kakovost življenja, ki izpostavlja potrebo po uravnoteženju gospodarskih interesov z okoljskimi razmerami, s čimer se lahko zagotovi dobra osnova za visok življenjski standard alpskega prebivalstva.  To vključuje ohranjanje življenjskega prostora, kakovosti življenja in enakih možnosti za prebivalce Alp. Slovenija želi narediti korak naprej in dati temu področju nov zagon, je poudaril na omizju. Pri tem je izpostavil Alpsko biotsko raznovrstnost in prizadevanja na tem področju, ki so pomembna tako na ravni Alp kot tudi na širši regionalni in svetovni ravni, zato želi Slovenija poudariti prispevek Alpske konvencije k izvajanju globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020. In dodal: »Slovenija poudarja vključevanje podnebnih sprememb v formalno izobraževanje s poudarkom na izkustvenem učenju v naravi in spodbuja morebitno prihodnje sodelovanje na tem področju. Veliko se dela na ozaveščanje mladih, saj smo v Sloveniji posebni po tem, da imamo centre za obšolske dejavnosti, otroci se v okviru šolskega programa tudi izobražujejo v naravi.«

1 / 2

Udeleženci omizja so se spraševali tudi kako mlade zadržati v regiji, kakšne so priložnosti za ljudi v Alpah, kako vzpostaviti trajnostni turizem, ki ne ogroža vrednot in kako do lokalne hrane. Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske je poudarila, da si slovenski turizem  zavzema za trajnostni turizem, kar se krepi tudi s projektom Zelena shema slovenskega turizma. »Prepoznali smo pomen ohranjanja narave, trajnostne mobilnosti in usmerjanja turističnih tokov. Pomembno vprašanje je kako uskladiti oziroma uravnotežiti turizem s potrebami lokalnega okolja«.

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 27. februar 2023

Čas branja: 2 min

Deli