Velikonočna jajca, simbol rojstva in vstajenja

Okrašena velikonočna jajca iz Bele krajine

Umetniško izdelane pisanice, na katere se s posebnim peresom nanaša vosek in ustvarja ornamentika, so ena od najbolj prepoznavnih podob Bele Krajine. Najbolj znane so pisanice iz Adlešičev, saj njihova tradicija sega več kot 150 let nazaj. Obarvana so črno, na njih pa so upodobljeni motivi iz okolja Bele Krajine. Deli, ki ostanejo neobarvani, so zaščiteni z voskom, ki se nanaša s posebnim peresom. Jajca so nato potopljena v naravna barvila, na koncu pa so premazana s svinjsko mastjo, da so še bolj sijoča.

Izdelava velikonočnih jajc

Po zaslugi prizadevanj posameznih žensk se je proizvodnja pisanic v Adlešičih ohranila, vendar je nekoliko prilagojena sodobnim potrebam. Belokranjska pisanica je bele, rdeče in črne barve, obarvana s krep papirjem in industrijskim črnim tekstilnim barvilom. Večinoma je izpihana, skozi luknjo pa je napeljana volnena nit, ki ima na eni strani krsto, na drugi pa zanko za obešanje. Nada Cvitkovič, ki vodi domačo obrt Cvitkovič, se je belokranjske pisanice pred leti naučila pisati od svoje tašče Marice Cvitkovič, mojstrice domače obrti.

"Za pisanico potrebujemo jajca (kokošja, račja, gosja), ki jih izpuhtijo kot spominek. Potrebujemo tudi barvice, čebelji vosek, svečo, rdeč krep papir, črno barvo in kuhalnico. Čebelji vosek v kresnički segrejemo nad plamenom, da postane tekoč, in pišemo na jajce, da dobimo bel vzorec. Pisano jajce potopite v rdečo barvo (krep papir, namočen v vodo). Barva se ne prilepi na voščene vzorce. Ko barva barvic postane rdeča, nadaljujte s pisanjem vzorcev (rdeči vzorci). Nato jih kuhajte v črni barvi, dokler ne zavrejo. Tudi črna barva se ne drži tam, kjer je vosek. Pisanice previdno vzamemo iz posode, jih obrišemo, naoljimo in, če so izpihane, okrasimo z rdečim cofom," pojasni gospa Cvitkovič postopek izdelave belokranjske pisanice.

Ohranjanje dragocene tradicije

Kot mojstrica izdelave belokranjske pisanice vodi delavnice po vsej Sloveniji za mlade in stare. "Za izdelavo pisanice se pogosto odločijo potomci naših izseljencev iz tujine, predvsem iz Amerike, pa tudi družine, ki pridejo iz drugih držav in se za nekaj dni ustavijo v Beli krajini," pravi gospa Cvitkovič in dodaja, da prirejajo tudi razstave pisanic.

Pomembno se ji zdi tudi prenašanje znanja na mlajše generacije. Na Osnovni šoli Mirana Jarića v Črnomlju poteka obšolska dejavnost, pri kateri učenci pridobivajo znanje in izkušnje o belokranjskih pisanicah. "Na tekmovanjih, tudi mednarodnih, so že osvojili laskava priznanja," pravi gospa Cvitkovič, ki svoje znanje prenaša tudi na svoje otroke, predvsem na hčerko Kristino.

Belokranjska pisanica je od leta 2012 vpisana tudi v slovenski register žive kulturne dediščine in glede na prizadevanja domačinov v Adlešičih in okolici za ohranjanje tradicije smo prepričani, da bo znanje o pisanju belokranjske pisanice osvojila in posredovala tudi mlajša generacija.

Praznujte veliko noč v Sloveniji!

Velika noč je praznik, na katerem se zbere vsa družina in oživijo stari običaji. Praznična miza je polna tradicionalnih specialitet, ki jih skrbno pripravljajo v vsakem gospodinjstvu. Posebna pozornost je namenjena pripravi pirhov. Ta poslikana trdo kuhana ali izfukana jajca so eden najbolj prepoznavnih velikonočnih simbolov in odražajo raznolikost različnih slovenskih pokrajin. So tudi del različnih običajev in iger, kot je "rezanje" velikonočnih jajc. Pridružite se velikonočnim praznovanjem v Sloveniji!

Velika noč je največji krščanski praznik in tudi v Sloveniji ima bogato tradicijo praznovanja.