Solinarstvo je bilo v tisočletni zgodovini Pirana pomembna gospodarska panoga, zato je solinarski praznik eden najpomembnejših poklonov zgodovini in identiteti mesta ter njegovim prebivalcem.
Solinarski praznik ob prazniku sv. Jurija
Ker so l. 1343 Pirančani za zavetnika izbrali sv. Jurija, ki je, sodeč po legendi, mesto in meščane rešil pred katastrofalnim neurjem, prireditev nosi ime »Solinarski praznik ob prazniku sv. Jurija«. Na Tartinijevem trgu, ki je za mnoge dnevna soba Pirana in ki je tudi znan kot najlepši slovenski obmorski trg, je vsako leto 23. aprila postavljen »Solinarski labirint«, sestavljen iz kavedinov (kristalizacijskih gred). Tu se da veliko naučili o solinarstvu, soli, ekologiji, rastlinah in živalih, ki živijo v solinah, kot tudi o mikroplastiki, ki se zajeda v naš vsakdan. Lahko se tudi preizkusi v delu z gaverom, lesenim strgalom, s katerim solinarji potiskajo sol v kristalizacijski gredi na kup in oblikujejo grumo (kup v obliki piramide).
-
Pri pridelavi solinarji uporabljajo tradicionalna orodja. Pridelano sol pograbijo z lesenimi strgali na kupe. Odcejeno hranijo v namenskih skladiščih. Foto: Dražen Štader
-
Na solinarskem prazniku med ostalim uresničijo tudi željo postati solinar oziroma solinarka za en dan. Foto: Jadran Rusjan
-
Velika predanost, zagnanost, ljubezen do Pirana, njegovih ljudi ter običajev, povezanih s solinami in solinarstvom, odlikujejo številne posameznike in ustanove. Foto: Jadran Rusjan
Dediščina izjemnega pomena
Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, zato je njuna pričevalnost še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena.
K nepremični kulturni dediščini solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in z zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd.
Strunjanske in Sečoveljske soline se uvrščajo med edine soline ob vzhodni obali Jadranskega morja, kjer s tradicionalnimi postopki v celotnem procesu pridelujejo sol z dnevnim pobiranjem v slanici na biosedimentu – petoli.
-
Soline v severnem Jadranu so imele stoletja velik vpliv na gospodarstva držav in mestnih državic tega območja. Bile so predmet političnih sporov in vojn, ker je bila sol zaradi svoje uporabnosti dragocena surovina in strateško trgovsko blago, pomembno za konzerviranje hrane in za proizvodnjo smodnika. Foto: Dražen Štader
-
Sol pridelujejo na solnih poljih, ki obsegajo izparilne in kristalizacijske bazene. Morska voda je speljana iz izparilnih v kristalizacijske bazene po načelu prostega pada ali pa ji pomagajo črpalke. Foto: Krajinski park Sečovlje
-
Stara istrska vraža pravi, da se sol ne podarja, ker naj bi to prineslo nesrečo. Lahko se proda ali pa posodi. Foto: Jošt Gantar
-
Pirančani in Pirančanke se želijo s praznikom pokloniti vsem, ki so na kakršenkoli način del te tisočletne zgodbe. Foto: Urban Urbanc
Poslastica za sladokusce
Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z vsakodnevnim pobiranjem soli.
Danes je gospodarska vloga solin podrejena naravovarstveni in kulturni: pridelana sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov poslastica za sladokusce; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini; območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati je tudi za človeka rezervat ekološko žlahtnega bivalnega okolja ter spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediščino in krajino, ki žal izginja.
Datum: 17. april 2024
Čas branja: 5 min
