Slovenija – čebelarska velesila

V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (apis mellifera carnica), ki slovi kot delavna, mirna, skromna, odporna, z odličnim čutom za orientacijo. Slovenija je bila prva država EU, ki je čebele zakonsko zaščitila. V predpristopni pogodbi k EU je svoje ozemlje zavarovala kot izvorno območje kranjske čebele.

V prejšnjem stoletju se je zaradi velikega povpraševanja po alpski kranjski čebeli razvila močna trgovina s čebelami in maticami na območju Slovenije.

Kranjska čebela je razširjena na Balkanu, v severni Grčiji ter porečju Donave – v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem – pa tudi v severnem delu Alp, na Koroškem, Štajerskem, Češkem, Slovaškem vse do Karpatov.

Slovenski med

Pridelek medu je močno odvisen od vremenskih razmer, zato med posameznimi leti precej niha. Tako smo na primer leta 2018 v Sloveniji pridelali 1.746 ton medu, medtem ko je leta 2023 pridelek obsegal le 285 ton. Poraba medu v državi presega domačo proizvodnjo in znaša približno en kilogram na prebivalca.

Slovenija kot vodilna v boju proti ponarejanju medu

Čebelarska zveza Slovenije je že leta 2018 opozorila na težavo ponarejenega medu na trgu, saj raziskave kažejo, da je na trgu skoraj polovica medu potvorjenega.

Zaradi številnih medov z vprašljivim poreklom na trgu je med vedno najbolje kupiti pri čebelarju iz lokalnega okolja. 

Lani je Evropski parlament, tudi kot dosežek prizadevanj Čebelarske zveze Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, sprejel nova pravila za označevanje mešanic medu. Po novem morajo biti na embalaži navedene vse države porekla mešanice medu skupaj s pripadajočim deležem po padajočem vrstnem redu.

Da bi evropskim potrošnikom zagotovili kakovostne čebelje pridelke, se zdaj zavzema Evropska čebelarska zveza, ki ima sedež v Sloveniji. Zveza želi med drugim razviti učinkovite postopke za popolno izločitev ponarejenega medu z evropskega trga.

Mladi čebelarji – prihodnost slovenskega čebelarstva

Tudi čebelarski krožki, ki so posebnost v evropskem izobraževalnem prostoru, pomembno prispevajo k ohranjanju čebelarske tradicije v Sloveniji. Krožki se izvajajo v osnovnih in srednjih šolah ter varstveno-delovnih centrih po vsej državi. Tako nove generacije spoznavajo osupljivi svet čebelarjenja, hkrati pa oblikujejo naklonjenost do čebelarstva, tradicije ter ohranjanja narave. Svoje znanje lahko mladi preizkusijo na tekmovanjih mladih čebelarjev.

Svetovni dan čebel

Dvajseti maj je rojstni dan Antona Janše, slovenskega čebelarja in slikarja. Ta dan je bil leta 2017 na pobudo Slovenije razglašen za svetovni dan čebel, ki je posvečen ozaveščanju o pomenu ter zaščiti čebel in drugih opraševalcev. Od opraševalcev je namreč odvisna kar tretjina pridelane hrane.