Prvič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani

Hrana se namreč izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano – na kmetijah, pri prevozu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše), največji delež odpadne hrane pa nastaja v naših gospodinjstvih.

Razmere v svetu nas vse bolj silijo k razmisleku in zavedanju, kako zelo pomembna je hrana za naše življenje, kako neenakomerno je razporejena in koliko je zavržemo.

Izgube hrane in odpadna hrana sta daljnosežen problem z ogromnimi finančnimi, etičnimi in okoljskimi posledicami. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo po vsem svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Ob tem se moramo zavedati, da na leto ne zavržemo le 1,3 milijarde ton hrane, temveč z njo tudi vse naravne vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo. Še bolj pa je zgovoren podatek, da količina odpadne ali zavržene hrane stane 2,2 bilijona evrov letno, kar je štirikrat več, kot bi je bilo potrebno za prehrano 815 milijonov ljudi na svetu, ki so še vedno vsak dan lačni.

V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.

Poskrbimo za manj odpadne hrane

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 skupaj proizvedenih okoli 140.000 ton odpadne hrane. Kar 52 % odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva, 30 % gostinstvo in strežba, 10 % distribucija in trgovina z živili in 8 % proizvodnja hrane (pridelava in predelava).

Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, skupaj smo v Sloveniji v letu 2018 zavrgli 139.900 ton odpadne hrane.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih (52 % ali skoraj 73.200 ton). Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, na primer v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri prevozu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).

Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. 

Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki. Po oceni je bilo namreč med to odpadno hrano 38 % užitnega dela – in to količino bi lahko z ozaveščanjem ter pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Kar 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine, ki se jim večinoma ne da izogniti. 

Vsak izmed nas lahko prispeva svoj delež k skupnemu cilju zmanjšati količino odpadne in zavržene hrane, zelo pomembna pa je pri tem tudi vzgoja mladih.

V letošnjem šolskem letu bodo na to temo razmišljali in ustvarjali številni učenci in dijaki v okviru natečaja Evropa v šoli, ki ga že vrsto let izvaja Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje. Naslov natečaja je star slovenski rek: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga«. Nagrajenci bodo znani na zaključni prireditvi prihodnje leto ob Dnevu Evrope.

Bodimo spoštljivi do hrane in pozorni pri pripravi jedi – ne ustvarjajmo zavržkov hrane!