Ambasadorja Natalie Kauther in Adrian Pollmann: "V Sloveniji se počutimo kot doma"

Slovenija ima z Nemčijo tudi tradicionalno odlične odnose, Nemčija je bila tudi med prvimi državami, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo. Skupaj državi sodelujeta na gospodarskem področju, hkrati pa sta zelo povezani politično, saj sta obe članici EU. Zelo dobro pa državi sodelujeta tudi pri velikih kulturnih projektih, kot je Frankfurtski knjižni sejem.

Slovenija bo  namreč letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2023.

Zaljubljena v Slovenijo

»Slovenija je čudovita mešanica naravnih lepot, zanimive kulturne dediščine, je varna, zelena, čista,  ljudje so odprti in prijazni. Tega ne moreva opisati z eno besedo. Slovenija je postala naš dom. Vedno, ko se vračamo z družinskih počitnic ali na splošno iz tujine, v srcu takoj, ko prečkamo Karavanke, začutimo veselje,« oba navdušeno povesta.

Adrian Pollmann, ki je sedaj veleposlanik v deljenem mandatu, pravi: »Naslednje leto najin mandat v Sloveniji zaključujeva in že zdaj vsi v družini občutimo tesnobo. Tu smo zelo lepo zaživeli tudi kot družina. Najini otroci so tu zelo srečni. V Sloveniji resnično ničesar ne pogrešamo. Razen seveda najožje družine in nekaterih bližnjih prijateljev.«

Z navdušenjem opisujeta Slovenijo: »Tu sva navezala veliko število novih prijateljstev. Tudi s politiki, diplomati in drugimi ljudmi na vidnih položajih. Posebna kategorija najinih prijateljev pa so prijatelji z Rožnika (priljubljen hrib v Ljubljani za družinske in vsakodnevne izlete). Všeč nama je, da je Slovenija dovolj velika in ravno prav majhna, da prijetne ljudi srečuješ in spoznavaš pogosto in z lahkoto.

V najinem načrtu je tudi, da se pred odhodom iz Slovenije povzpneva še na Triglav.

Morda se nama bo pridružil tudi kateri od otrok. Slovenci ste zelo odprti, prijazni in gostoljubni. Slovenci ste res dobri rekreativni športniki, zato ni čudno, da tudi v profesionalnem športu vaši športniki dosegajo vrhunske rezultate.«

V Frankfurtu bo Slovenija navdušila

Veleposlanik Pollmann je tudi sam iz Frankfurta, zato je nad tem, da se bo Slovenija predstavila v njegovem mestu, še posebej navdušen. »Projekt po najinem mnenju  odlično  vodita Javna agencija za knjigo in Ministrstvo za kulturo. Vesela sva, da projekt podpira tudi slovenski politični vrh.  Slovenija ima res vse: morje, gorski svet, prelepa jezera, vinograde, gozdove, nižine, zanimivo kulturno dediščino, vrhunsko kulinariko in seveda vrhunsko literaturo. Vse. Zelo všeč mi je tudi, da se Slovenija v Frankfurtu predstavlja kot dežela čebelarstva.«

Z njim se strinja tudi veleposlanica Kauther: »Ob predstavitvi slovenske literature  bodo zagotovo dober vtis pustili tudi spremljevalni dogodki, kot je  nastop skupine Laibach, razne razstave, predstavitev slovenskih vin in slovenske kulinarike. Ne dvomim, da si bodo obiskovalci Slovenijo zelo zapomnili. Ko dobiva kakšne obiske na ambasadi, resnično vedno s ponosom obiskovalce pogostiva s kakšnim dobrim vinom ali slovensko specialiteto in poveva nekaj o zgodovini in posebnostih Slovenije. Že od začetka mandata se zelo trudiva, da sva aktivna. Veliko potujeva po Sloveniji. Predavava po šolah, obiskujeva podjetja in izobraževalne ustanove, inštitute, idr.«

Seveda bosta tudi sama z veseljem pomagala pri diplomatskih stikih, če bo to potrebno. S slovensko ambasado v Berlinu in slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin že zdaj odlično sodelujeta.

Knjiga nas kreativno bogati

Natalie Kauther izpostavi: »Mislim, da je Frankfurtski knjižni sejem pomemben kot prizorišče, ki nas opominja, da digitalni svet in scrolanje po telefonih ter družbena omrežja ne smejo popolnoma nadomestiti knjige, ki jo primeš v roke. Sposobnost branja je za zdravo psihično rast otroka od osnovne šole naprej zelo pomembna. Napaka je, če mislimo, da knjigo lahko nadomesti mobilni telefon, tablica ali računalnik, storyji na Instagramu, TikToku, idr. Pri branju knjige in tiskanih medijev ne gre samo za branje, otroci so zaradi branja knjig sposobni daljše koncentracije. Digitalna, kratka sporočila so zagotovo škodljiva. Ni prav, da vrednost knjige in poglobljeno pisanje ter branje zanemarjamo.«

Oba vzpodbujata svoje otroke, da berejo. Vedno pred odhodom na počitnice gredo v knjigarno. Za knjige jima ni žal denarja.

Veleposlanik Pollmann izvira iz družine, kjer se je vedno veliko bralo: »Moja mama je bila knjižničarka in zrasel sem ob knjigah. Tudi sam sem zato, ker sem bil tako zelo obkrožen s knjigami, včasih imel odpor do njih. To se dogaja tudi najinim otrokom, vendar se trudiva, da jih vzpodbujava k drugačnemu razmišljanju. Za mizo v naši družini ni telefona. Razen, če je seveda kakšen nujen službeni klic. Nihče od nas tudi nima osebnega Facebooka, ima pa ga ambasada.«

Ljubi so jima tudi slovenski avtorji

»Že ko sva prišla sem oziroma pred tem, sem jaz začela brati Draga Jančarja, Aleša Štegarja, Miho Mazzinija, Gorana Vojnovića in nekatere druge avtorje. Branje knjig ti kot diplomatu zelo pomaga pri tem, da spoznaš deželo, kamor greš oz. kjer si. Sama sem velika oboževalka Alme Karlin, zame je ona ena izmed najbolj fascinantnih oseb iz sveta literature in nasploh. Tudi svojim otrokom pogosto rečem: »Veš, ko je bila Alma Karlin tvojih let, je že govorila te in te jezike, delala to in to.« »Res sem velika oboževalka,« pove veleposlanica.

Njuni otroci znajo več slovenskih besed kot onadva, ker imajo v šoli tudi uro slovenskega jezika. Zgodi se, da slovenščino uporabljajo kot »skrivni« jezik, kadar ne želijo, da bi jih starša razumela.

Oba se trudita tudi za to, da ohranijo znanje nemškega jezika. Pri tem pomaga babica. Branje je, tako menita, pomembno tudi zato, da se otroci naučijo kreativnega izražanja. Pošalita se še, da fanta zelo dobro poznata slovenske nogometne izraze, ker oba rada igrata nogomet.

Spomini za vedno

»Da sva lahko prišla sem, je bilo srečno naključje, tudi zaradi najinega predloga o delitvi mandata oz. »job sharing«. Težko nam bo oditi, vendar nama bo Slovenija za vedno ostala v srcu. Znamka I Feel Slovenia resnično izraža tisto, kar v Sloveniji začutiš – zeleno, butično,... Slovenije ni težko vzljubiti.

To je bilo srečno naključje, ker nas je bilo kar 47 veleposlanikov, ki smo imeli to željo. Midva sva imela to prednost, da sva oba diplomata in ker je nemška ambasada želela poskusiti »job sharing«. Pred tem sem bila službeno v Sloveniji. Bilo je čudovito in možu sem predlagala, da kandidirava za Slovenijo,« pripoveduje veleposlanica.

Veleposlanik pa še doda: »Res sva vesela, da smo lahko tukaj. Zelo smo se zbližali kot družina. Obdobje pred prihodom v Slovenijo je bilo za celo družino zelo naporno. Midva sva od doma odhajala zjutraj in se vračala pozno zvečer.

Nisva si želela, da otroci odrastejo mimo naju, želela sva, da smo več časa skupaj. In možnost delitve nam je to omogočila. Vem, da se ponavljava, ampak tako midva kakor tudi otroci smo zelo žalostni, da se bliža naš odhod.«