Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je 6. decembra potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Z vpisom na seznam je Unesco prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.
Ljubeča skrb za žensko
Tokratno nominacijo z naslovom Babištvo: znanje, veščine in prakse so pripravila združenja babic iz osmih držav v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja.
Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babiška vednost je plod pretehtanih tradicij porodne pomoči, sodobnih znanstvenih spoznanj in premišljenih izkušenj, ki jih babice pridobivajo pri porodih. Z vidika javnega zdravja napredno babištvo razumemo kot pomemben dejavnik krepitve zdravja in priložnost za opolnomočenje žensk kot mater, to pa prispeva k dobrobiti celotne družbe.
V izjavi po vpisu je kolumbijska babica Liceth Quinones povedala, da so babice iz osmih držav, ki so sodelovale pri tej nominaciji, naredile prvi korak, da bi znanje o babištvu uvrstile v neizmerno kulturno dediščino planeta, saj so trdno prepričane, da je ta kulturni element potrebna praksa za zagotavljanje blaginje različnih skupnosti.
270 let izobraževanja babic na Slovenskem
Leto 2023 je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Kulturološki vpliv babištva pa sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco," je v pisnem odzivu zapisala predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici - Zvezi Saša Matko.
Pot izobraževanja babic se je začela leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva se šteje magister Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na Unescovem reprezentativnem seznamu. Lani sta bila na ta seznam vpisana tradicija reje lipicancev in čebelarstvo v Sloveniji. Na seznamu so še Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje.
Datum: 12. december 2023
Čas branja: 3 min