Skoči do osrednje vsebine

Ajda - koristna za ljudi in čebele

Avtor: Tanja Glogovčan Belančić

Datum: 28. maj 2020

Čas branja: 2 min

Ajda je slovenska sveta rastlina. Skozi slovensko zgodovino je bila vedno pomemben del kmečkega jedilnika, zdaj jo strežejo na krožniku z zlato obrobo, za aperitiv pa si lahko privoščite vodko iz ajde. V slovenski umetnosti je povezana predvsem z metaforo življenja.

Zapise o ajdi najdemo v Sloveniji že leta 1426, gotovo pa so jo sejali že desetletja pred tem. V 16. stoletju so jo poznali po vsej Sloveniji in jo pridelali več kot katerega koli drugega žita. Že ta podatek nam pove, kako pomembno vlogo je imela ajda v prehrani.

Kmečka prehrana je danes vir gurmanskega navdiha

Naši predniki so iz ajde pripravljali jedi, kot so močnik, žganci, kruh, kolači, pogača, štruklji, krapci in kaša. Uživali so jo v mleku in vodi, z njo so polnili klobase in želodce. Staroslovenske krvavice so vsebovale največ ajdove kaše, danes pa ajdo nadomešča riž. Pogosti jedi sta bili močnik in žganci, največkrat pa je bil na mizi ajdov kruh.  

1 / 2

Pred približno dvesto leti so jo gojili celo na Ljubljanskem grajskem hribu in ljubljanskem hribu Golovec, pa tudi v okolici drugih slovenskih gradov in cerkva.  

V slovenski folklori je ajda še vedno prisotna v gurmanskem smislu. Danes so ajdove jedi specialiteta v slovenskih gostilnah in restavracijah. V sodobni različici poznamo ajdoto (podobna rižoti),  narastek z ajdovo kašo, ajdovo juho, za sladico pa ajdove palačinke z marmelado ali orehovim nadevom. Ajda kot vir sodobnega gurmanskega navdiha se seveda uporablja tudi na druge načine, našteti so samo nekateri najpogostejši.         

Izdelek Slovenski štruklji iz tatarske ajde s skuto iz premium linije Slovenske dobrote je Inštitut za nutricionistiko okronal z naslovom Inovacija leta 2015. Da se nek izdelek lahko imenuje ajdov, mora vsebovati vsaj 30 odstotkov ajdove moke. Kot kakovosten je znan tudi slovenski ajdov kruh.

Spet z nami tu čebelica je Ajda

Tako bi se lahko imenovala slovenska različica sicer nemške risanke o čebelici Maji (Maja the bee). V Sloveniji bi bila ta lahko Ajda. Žito ajda je namreč izjemno pomembno tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline. Še zlasti je dragocena zato, ker cveti v obdobju, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si čebele na ajdi lahko naberejo del svoje zimske zaloge hrane in s tem povečajo možnosti za uspešno prezimitev celotne čebelje družine.

S sejanjem ajde prispevamo k ohranjanju čebel, posredno pa tudi k ohranjanju okolja. Za setev ajde lahko izberemo slovensko izvirno seme.

O velikih količinah medu, ki so ga v 17. stoletju izvažali s Kranjske, poroča kranjski plemič in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). O tem, da je bila proizvodnja ajdovega medu v njegovem času res velika, govori podatek, da je bil med zelo poceni.

Ajdov med naj bi odlikoval značilen vonj, grenak okus in veliki kristali. V tekočem stanju je ta med zelo temen, rdečkasto rjave, skoraj črne barve, strjen pa je svetlo rjav.

Znan je kot najboljši med za pecivo in potico. Po ljudskem izročilu mu pripisujejo zdravilne učinke, enako pa dokazujejo tudi sodobni znanstveniki.

O velikih količinah medu, ki so ga v 17. stoletju izvažali s Kranjske, poroča kranjski plemič in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). O tem, da je bila proizvodnja ajdovega medu v njegovem času res velika, govori podatek, da je bil med zelo poceni.

Ajdov med naj bi odlikoval značilen vonj, grenak okus in veliki kristali. V tekočem stanju je ta med zelo temen, rdečkasto rjave, skoraj črne barve, strjen pa je svetlo rjav.

Znan je kot najboljši med za pecivo in potico. Po ljudskem izročilu mu pripisujejo zdravilne učinke, enako pa dokazujejo tudi sodobni znanstveniki. 

Obredna vloga ajde

Ajdove jedi so slovenske gospodinje včasih pripravljale ob posebnih priložnostih. V Prlekiji so na primer jedli pred dnevom mrtvih ajdove krapce (pogača iz ajdovega testa, obložena s skuto in kislo smetano). Ponekod so na veliko noč in novo leto uživali ajdovo potico in pisan ajdov kruh. Na Štajerskem pa so ob kolinah in za košnjo pripravljali ajdove štruklje, ki so jih ob žegnanjih pripravljali z orehi. Jedi iz ajde so bile sestavni del vsakdanjega ali prazničnega kmečkega pogrinjka tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Ajdovi žganci, zabeljeni z ocvirki ali postreženi s kislim zeljem ali preliti z navadnim ali kislim mlekom, pa so še danes tamkajšnji tradicionalni zajtrk.

1 / 5

Ajda daje življenje

Ajda je prodrla tudi v slovenske ljudske pravljice in pesmi. Pripovedka pravi, da je bajeslovni Kurent (značilni pustni lik s Ptuja in Dravskega polja) rešil človeštvo pred potopom. Zato so morali ljudje obljubiti, da bodo vedno ljubili dve sveti rastlini: vinsko trto in ajdo. Sinovi rešenega moža naj bi se nato razselili po Kranjskem in še zdaj živijo od ajde, gojijo vino in se hvaležno spominjajo Kurenta, svojega starega dobrotnika.

Zanimiva je tudi ljudska pripoved Ajdovo zrno. Pripoved govori o ajdi, ki velja za slovensko sveto rastlino.

Nekoč so se naši očetje z vzhoda začeli pomikati v druge dele Evrope, ker je bilo tam že preveč ljudi. Boginja je našim miroljubnim očetom dala zrno ajde in jim svetovala, naj ga, koder koli bodo potovali, zakopljejo v zemljo. Če bo ozelenelo in zraslo, naj tam ostanejo, če pa se to ne bo zgodilo v treh dneh, naj ga izkopljejo in se pomaknejo naprej. In zrno ni zraslo nikjer drugje, le v slovenski zemlji je prineslo sad.

Najbolj znana ljudska pesem o ajdi je tista, ki govori o tem, da na Koroškem in Kranjskem že ajda zori in jo dekle tako pridno žanje, da jo že roka boli ter zato dobi tudi žulje. To besedilo nakazuje, da je bilo žetje ajde zahtevno kmečko opravilo. Ljudsko izročilo pravi, da so bile žanjice v nasprotju s krhkim dekletom iz pesmi ženske močnejšega stasa, ki so veliko pojedle in popile. Malo manj znana pa je pesem Josipa Murna Aleksandrova Pesem o ajdi, ki je primer kmečke pesmi. Pesnik predstavlja življenjski krog ajde v vseh letnih časih, in sicer kot simbol za življenje. Ajda je tu predstavljena celo erotično, čutno. V njej se torej mešajo vonj, barve in gibanje, na koncu pa se impresija izteče v simboliko smrti. Ajda predstavlja življenje, kateremu je namenjen začetni vzpon, vrh in konec s padcem.

Ajda v slovenskih ljudskih pregovorih:

Ajda v burji zrnje dela.

Ajda v kozolcu zori.

Ajdo je najbolje sejati Marjetni teden (god svete Marjete Antiohijske je 20. julija).

Pogosto žensko ime

In ali ste vedeli, da je po slovenski statistiki ime Ajda eno najpogostejših ženskih imen? Res je. Ima pozitiven pomen: srečna, svetla, sijajna. Kako tudi ne, saj je hranila rodove Slovencev že stoletja, še danes pa jo cenimo kot hranilno, bogato in zdravo žito.