Janja Garnbret - prva plezalka s petimi zlatimi medaljami

Pri Janji ni nobenega dvoma več, čaka jo tekmovanje na olimpijskih igrah v Tokiu, saj je normo prepričljivo izpolnila že na zadnjem svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju na Japonskem, kjer je postala trikratna svetovna prvakinja – v balvanskem in težavnostnem plezanju in kombinaciji.

Kot prva športna plezalka se je s tremi zlatimi odličji zapisala v zgodovino, a ne le plezalno. Hkrati je prva plezalka, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje v balvanskem plezanju.

Janja ima velike cilje in v letu 2019 se je zdelo, da je prekosila samo sebe. »Še po vsaki sezoni sem si rekla, da boljše sezone od te ne morem imeti. A lani je bila sezona, ko res ne morem narediti nič boljšega. Taka sezona se mi ne bo več ponovila. Upam le, da bo naslednja vsaj pol toliko dobra,« je povedala simpatična Janja.

Svoj prvi naslov svetovne prvakinje je osvojila še kot sedemnajstletna srednješolka. Dobro ve, da se obrestuje le trdo delo, to je že izkusila. Nikoli ni izpuščala vadbe in trenira tudi po šestkrat na teden po približno tri ure. Bilo je težko, a zmogla je uskladiti šport, druge dejavnosti in šolo. Vmes je manj tekmovala in si vzela čas za maturo, zdaj pa je njen športni vzpon še bolj strm.

Osredotočena na plezanje

»Na začetku sezone sem si postavila cilje in vse leto trenirala zanje. Nisem sicer računala na toliko zmag, še posebno v balvanskem plezanju, a v tem res uživam. Uživati je treba v tem, kar počneš. Če pa si želiš nekaj doseči, gre vse skupaj veliko lažje,« pravi Janja, ki si pred vsako sezono skrbno določi cilje. Čeprav je ritem naporen, ji energije ne primanjkuje in ne izpušča ničesar. Osredotoča se na svoje plezanje.

»Letos nisem vedela, kaj lahko pričakujem v težavnostnem plezanju, saj je konkurenca dokaj velika in prišlo je veliko novih, mlajših tekmovalk,« je o različnih plezalnih kategorijah povedala Janja, ki je tudi lastnica slovenskega hitrostnega rekorda.

Drugače je v kombinaciji, kjer je zelo pomembno, da znaš hitro prehajati med posameznimi kategorijami. »Pripravljen in ogret moraš biti za vse, to mi ne povzroča več velikih težav,« pravi Janja, ki se dobro zaveda, da tekma ni končana, dokler je ni res konec. Plezanje je individualni šport, a Janja ima za seboj odlično ekipo, ki ji pomaga in jo podpira.

Ali si je na začetku kariere predstavljala, da bo dosegla tolikšne uspehe? »Ne. Začela sem plezati iz enega razloga – v tem sem resnično uživala. To je bil moj konjiček, moja strast. Dosežki so le pika na i. Če ne uživaš v tem, nisi naredil ničesar. Nikoli pa si nisem mislila, da se bom nekoč profesionalno ukvarjala s športom,« dodaja Janja, ki plezanje priporoča vsem, od najmlajših do najstarejših. »Vedno se najde nekaj ravno prav težkega za vsakogar, da bo v tem užival,« pravi Janja. »Poleg tega izzivov nikoli ne bo zmanjkalo in to te tako pritegne, da nikoli več nočeš odnehati.«

Po osvojitvi treh naslovov je bilo najpogostejše novinarsko vprašanje, kakšne cilje si sploh še lahko zastavi. A Janja ciljev ne razlaga na glas, obdrži jih zase. Običajno si decembra po koncu sezone vzame krajši plezalni odmor in več časa zase. Takrat si tudi zastavi cilje in jim preprosto sledi.

Zanjo so značilne izjemna plezalna tehnika in odlična psihična pripravljenost, osredotočenost in sproščenost.

Kaj Janji pomeni, da bo svojo državo zastopala na olimpijskih igrah? »Sanje vsakega športnika so, da se udeleži olimpijskih iger. To so bile tudi moje sanje in že zdaj se veselim, da se prihodnje leto vračam na Japonsko. Tamkajšnji navijači so res odlični, navijajo za vse, ne le za svoje tekmovalce.«